Jedro

Bistveni poudarek pooblaščenčeve pritožbe temelji na pravno zmotnem stališču, da je izpodbijana odločba nerazumljiva, ker naj iz nje ne bi jasno izhajalo, ali je bilo z njo odločeno o obeh obsojenčevih zahtevah, torej o nadomestni izvršitvi kazni zapora in v tej zvezi tudi o odložitvi nastopa zaporne kazni za čas do te prvostopenjske odločitve. Pritožnik je namreč spregledal, da je odločanje o omenjenih dveh predlogih v pristojnosti dveh različnih sodnih organov, odloča pa se celo po različnih procesnih določbah.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni N. G. mora nastopiti prestajanje kazni zapora v četrtek, dne 12. novembra 2020 od 7.00 do 14.00 ure v Zavodu za prestajanje kazni zapora ... .

III. Vložitev nove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora v tem terminu ne povzroči zadržanja začetka prestajanja kazni.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijano odločbo je okrožna sodnica svétnica prvostopenjskega sodišča kot neutemeljeno zavrnila prošnjo obsojenčevega pooblaščenca za odložitev izvršitve preostanka kazni enega leta zapora, izrečene obsojencu s sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 22. 8. 2019, opr. št. III K 51005/2018, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 28. 7. 2020, opr. št. II Kp 51005/2018, ki je postala pravnomočna 25. 8. 2020, izvršljiva pa 4. 9. 2020. Obsojenec bi moral kazen zapora nastopiti dne 19. 10. 2020 v Zavodu za prestajanje kazni zapora ... (v nadaljevanju ZPKZ Maribor), a je dne 15. 10. 2020 po pooblaščencu zaprosil prvo sodišče za odložitev izvršitve kazni zapora ter obenem z isto vlogo podal predlog za izvršitev te kazni z delom v splošno korist (osmi do enajsti odstavek 86. člena Kazenskega zakonika). Konkretnega razloga za odložitev kazni zapora, kot so taksativno našteti v določbi prvega odstavka 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), obsojenec ni navedel, pač pa je le predlagal, da mu sodišče nastop zaporne kazni odloži do odločitve o nadomestni izvršitvi le-te. Sodišče prve stopnje je glede na dvojnost vloge, tisti del, ki se nanaša na odločanje o nadomestni izvršitvi zaporne kazni odstopilo v pristojno odločanje razpravnemu sodniku posamezniku istega sodišča. 2. Zoper odločbo sodišča prve stopnje se je obsojenec po pooblaščencu pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 1. točko 370. člena ZKP, podredno pa zmotno ugotovitev dejanskega stanja po 373. členu ZKP v zvezi s 3. točko 370. člena ZKP. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Bistveni poudarek pooblaščenčeve pritožbe temelji na pravno zmotnem stališču, da je izpodbijana odločba nerazumljiva, ker naj iz nje ne bi jasno izhajalo, ali je bilo z njo odločeno o obeh obsojenčevih zahtevah, torej o nadomestni izvršitvi kazni zapora in v tej zvezi tudi o odložitvi nastopa zaporne kazni za čas do te prvostopenjske odločitve. Pritožnik je namreč spregledal, da je odločanje o omenjenih dveh predlogih v pristojnosti dveh različnih sodnih organov, odloča pa se celo po različnih procesnih določbah. Po tretjem odstavku 25. člena ZIKS-1 o prošnji za odložitev izvršitve kazni zapora odloča sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora in sicer, v skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZIKS-1 po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (Zakon o splošnem upravnem postopku – v nadaljevanju ZUP). Po aktualnem razporedu dela Okrožnega sodišča v Celju za leto 2020 je za odločanje v tovrstnih zadevah zadolžena okrožna sodnica svétnica A. A. O predlogih za nadomestno izvršitev kazni pa s posebnim sklepom po določbi prvega odstavka 129.a člena ZKP odloča predsednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji1. V konkretnem primeru je to bil okrožni sodnik B. B. Slednji je tudi že odločil o obsojenčevem predlogu s posebnim sklepom z dne 20. 10. 2020, opr. št. III K 51005/2018, in predlog zavrgel kot prepozen.

5. Glede na zgoraj navedeno gre zaključiti, da je pritožbeno izpodbijana odločba pravilna in zakonita, saj je prvostopenjska sodnica v okviru svoje stvarne pristojnosti odločila o obsojenčevi prošnji z dne 15. 10. 2020. V razlogih sklepa je pravilno izpostavila, da so razlogi za odložitev izvršitve kazni zapora taksativno našteti v prvem odstavku 24. člena ZIKS-1 ter med njimi ni takega, kot ga v prošnji uveljavlja obsojenec, torej možnosti odložitve nastopa kazni zaradi vloženega predloga za njeno nadomestno izvršitev.

6. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijane odločbe pa prav tako ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 247. člena ZUP).

7. Pritožbeno sodišče je odločitev sprejelo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, v zvezi s prvim odstavkom 8. člena ZIKS-1. 8. V skladu z določbo četrtega odstavka 26. člena ZIKS-1 mora obsojenec nastopiti kazen zapora na dan, ki ga pristojno višje sodišče v sklepu ali odločbi določi kot nov datum nastopa kazni, v konkretnem primeru torej v četrtek, dne 12. novembra 2020, vložitev nove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora v tem terminu pa ne povzroči zadržanja začetka prestajanja kazni.

1 Če o tem predlogu ni odločil že s sodbo kot dopušča dvanajsti odstavek 86. člena ZKP.