Up-74/01

9. 10. 1001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožba A. A. iz Ž. Z. na seji senata dne 9. oktobra 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp- 4189/00 z dne 5. 1. 2001 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Murska Sobota št. P-378/99 z dne 29. 2. 2000 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je dne 26. 2. 2001 vložil ustavno pritožbo zoper pravnomočne odločbe, navedene v izreku tega sklepa. S prvostopenjsko odločbo je bil pritožnik kaznovan z enotno denarno kaznijo 140 000 SIT in stransko kaznijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Z drugostopenjsko odločbo je Senat za prekrške delno ugodil pritožnikovi pritožbi in sicer tako, da je prvostopenjsko odločbo v odločitvi o enotni kazni spremenil tako, da se pritožniku stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče. V preostalem pa je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

2.V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da vlaga ustavno pritožbo po nasvetu (zdaj že bivšega) varuha človekovih pravic. Povzema celoten potek historičnega dogodka, kot naj bi se zgodil na dan storitve očitanega prekrška. Iz ustavne pritožbe je razbrati, da naj bi bila dejanja policistov in sodnice za prekrške nelegalna, zato predlaga, naj Ustavno sodišče zagotovi določena sredstva za kontrolo dela policije.

3.Pritožnikova vloga z dne 26. 2. 2001 je bila tako nepopolna, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Pritožnik ni navedel niti, katere človekove pravice in temeljne svoboščine naj bi mu bile kršene z izpodbijanimi akti, niti ni navedel dejstev in okoliščin, ki bi zatrjevane kršitve utemeljevala. Prav tako ni priložil prvostopenjske odločbe o prekršku niti ni izkazal izčrpanosti vseh pravnih sredstev. Zato ga je Ustavno sodišče z dopisom dne 21. 3. 2001 pozvalo, naj vlogo dopolni v skladu z zahtevami Ustavnega sodišča in ga pri tem opozorilo tudi na posledice, če vloge ne bi ustrezno dopolnil.

4.Pritožnik je dopis Ustavnega sodišča v redu prejel dne 23. 3. 2001, vendar vloge ne v postavljenem roku ne kasneje ni dopolnil. Ker je vloga ostala še naprej tako nepopolna in pomanjkljiva, je Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti in jo je bilo zato treba zavreči.

5.Kolikor pa se pritožnikova ustavna pritožba nanaša na dejanja policije in sodnice za prekrške, pa pritožnik ni izkazal izčrpanosti vseh pravnih sredstev. Po drugem odstavku 157. člena Ustave o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, v primeru, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. Ker iz ustavne pritožbe ni razvidno (pritožnik ni izkazal), da bi pritožnik takšno sodno varstvo že izčrpal, je bilo zaradi neizčrpanosti pravnih sredstev ustavno pritožbo treba zavreči tudi v tem delu.

6.Ker pritožnik ustavne pritožbe ni ustrezno dopolnil in ker zoper zatrjevene kršitve, ki naj bi bile storjene s posamičnimi dejanji policije in sodnice za prekrške, ni izkazal izčrpanosti pravnih sredstev, je bilo treba ustavno pritožbo v celoti zavreči.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi četrte in druge alinee prvega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič.

Predsednica senataDr. Mirjam Škrk