Jedro

Ugotovitveni sklep o prekinitvi postopka zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra je bil povsem na mestu in zakonit, saj določila ZPUOOD, na katere se sklicuje pritožba, nimajo nobenega učinka na prekinitev postopkov zaradi prenehanja obstoja pravnih oseb v smislu 205. člena ZPP.

Ustavna odločba št. U-I-307/11 je s tem, ko je vzdržala v veljavi 18. člen ZPUOOD, uveljavila nov časovni mejnik razlikovanja pravnih položajev osebno odgovornih družbenikov izbrisanih družb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je bil predmetni gospodarski postopek prekinjen z dnem 17. 11. 2011 zaradi prenehanja obstoja tožene stranke, in pravnega naslednika tožene stranke M. S. pozvalo, da prevzame prekinjeni postopek.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil pravni naslednik tožene stranke. Navaja, da je dne 17. 11. 2011 stopil v veljavo Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (v nadaljevanju ZPUOOD, Ur. list št. 87/2011), ki je v prvem odstavku prvega člena določil, da se vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki, začeti na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), v katerih upniki izbrisane družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike take družbe, ali njihove pravne naslednike, ki na dan uveljavitve tega zakona še niso končani, z dnem uveljavitve tega zakona prekinejo do končne odločbe sodišča o odpustu obveznosti. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v 2. točki razveljavi, oziroma razveljavi v celoti ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Res je, da so se z uveljavitvijo ZPUOOD dne 17. 11. 2011 po samem zakonu (ex lege) prekinili vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki, začeti na podlagi določb ZFPPOD in ZPPSL, v katerih so upniki izbrisanih družb uveljavljali svoje terjatve zoper družbenike teh družb ali zoper njihove pravne naslednike. Vendar pa izpodbijani sklep ni bil izdan na podlagi določil ZPUOOD, pač pa na podlagi 3. točke prvega odstavka 205. člena ZPP, ki določa, da se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati. Ugotovitveni sklep o prekinitvi postopka zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra je bil torej povsem na mestu in zakonit, saj določila ZPUOOD, na katere se sklicuje pritožba, nimajo nobenega učinka na prekinitev postopkov zaradi prenehanja obstoja pravnih oseb v smislu 205. člena ZPP. Ne glede na razloge za prekinitev postopka pa pritožnik s pritožbo zasleduje cilj, ki je že dosežen v prvostopenjskem sklepu, zato za pritožbo zoper ugotovitveni del sklepa niti nima pravnega interesa.

5. Tehtnejši razmislek bi morda terjalo vprašanje, ali bi bilo dopustno na podlagi določb ZPUOOD pozvati družbenike izbrisane družbe k prevzemu pravde na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP. Pritožbeno sodišče v skladu z gornjim stališčem, da določila ZPUOOD ne posegajo v institut prekinitve postopka, kot ga ureja ZPP, tudi ne vidi ovire za poziv sodišča iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa (čeprav bi v trenutku, ko bi družbenik prevzel v pravdo, prišlo do prekinitve postopka po ZPUOOD). Sicer pa je razprava o tem vprašanju že brezpredmetna, saj je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-307/11 z dne 12. 04. 2012 razveljavilo vsa določila (razen 18. člena) ZPUOOD. Zato ne obstoji več pravna podlaga za prekinitev postopkov zoper družbenike izbrisanih družb na podlagi določil ZPUOOD, na katero se sklicuje pritožba.

6. Res pa je citirana ustavna odločba s tem, ko je vzdržala v veljavi 18. člen ZPUOOD, uveljavila nov časovni mejnik razlikovanja pravnih položajev osebno odgovornih družbenikov izbrisanih družb. Kot je razvidno iz razlogov, s katerimi je utemeljilo svojo odločitev, Ustavno sodišče RS šteje, da se razveljavljene določbe 1. do 17. člena ZPUOOD nanašajo na položaj, ko so bile družbe izbrisane iz sodnega registra do uveljavitve ZPUOOD, veljavni 18. člen ZPUOOD pa se nanaša na položaj, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZPUOOD. 18. člen ZPUOOD določa, da z uveljavitvijo ZPUOOD (dne 17. 11. 2011) prenehajo veljati določbe od šestega do desetega odstavka 442. člena in 496. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da v primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011, ni mogoče več uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ker ta več ne obstaja (oziroma je mogoče uveljavljati njihovo odgovornost le še na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti). V primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra pred 17. 11. 2011, pa se postopki zoper osebno dogovorne družbenika lahko začnejo ali nadaljujejo po dosedanjih predpisih (glej 20. točko obrazložitve ustavne odločbe U-I-307/11).

7. V obravnavani zadevi je torej pomembno, kdaj je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu najprej ugotavlja, da je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 08. 11. 2011, potem pa, da je nastopil razlog za prekinitev tega postopka, ko je postal sklep o obstoju izbrisnega razloga z dne 08. 11. 2011 pravnomočen, to pa naj bi postal dne 17 .11. 2011. Pritožbeno sodišče se z navedenimi zaključki prvostopnega sodišča ne more strinjati. Pri sklepu o izbrisu in sklepu o obstoju izbrisnega razloga gre za dva različna sklepa, saj se prvi izda na podlagi pravnomočnosti drugega (440. čl. ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče po vpogledu v sodni register ugotavlja, da je postal sklep o obstoju izbrisnega razloga za toženo stranko, ki je bil izdan dne 18. 10. 2011, pravnomočen dne 04. 11. 2011 in da je na njegovi podlagi registrsko sodišče izdalo dne 08. 11. 2011 sklep o izbrisu iz sodnega registra, ki je bil istega dne tudi objavljen. Tožena stranka je bila torej izbrisana dne 08. 11. 2011, zato je z ozirom na citirano ustavno odločbo podana tako materialnopravna odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe kot tudi njihovo procesnopravno nasledstvo. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).