Jedro

Ugotovitve sodišča prve stopnje iz zapisnika s kasnejšega (zadnjega) naroka za glavno obravnavo, ki se ga je udeležila skupna pooblaščenka tretje tožene in četrto tožene stranke, da „stroške priglaša edino le pooblaščenka četrto tožene stranke, ostali pa stroškov ne priglašajo“, ni mogoče šteti za izjavo tretje toženke o umiku že podanega stroškovnega zahtevka, ki mora biti izrecna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je štelo, da je tretja tožena stranka vložila predlog za povračilo stroškov postopka in ga kot prepoznega zavrglo.

2. Tretja tožena stranka je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse pritožbene razloge, opredeljene v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, da tretja tožena stranka ni priglasila stroškov postopka. Priglasila jih je že v pripravljalni vlogi z dne 3.7.2012, zato ni bilo potrebe, da jih še enkrat priglasi na zadnjem naroku glavne obravnave z dne 26.11.2012, saj je bil že pred tem narokom za tretjo toženo stranko postopek končan. Ker je tretja tožena stranka stroške priglasila še pred umikom tožbe, ji jih ni bilo potrebno še enkrat priglasiti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči o njenih stroških.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom in sodbo P 429/2008–54 z dne 27.12.2012 ustavilo postopek zoper tretjo toženo stranko zaradi umika tožbenega zahtevka. V delu je ustavilo postopek tudi zoper ostale tožence zaradi delnega umika tožbenega zahtevka, hkrati je o preostalem delu tožbenega zahtevka vsebinsko odločilo. Odločilo je tudi o stroškovnem zahtevku četrte tožene stranke in pri tem navedlo, da je tak zahtevek postavila zgolj ta. Tretja tožena stranka je v roku 15 dni od prejema navedene odločbe predlagala sodišču, da odloči tudi o njenih stroških postopka. Sodišče prve stopnje je štelo navedeno vlogo tretje tožene stranke kot prvi predlog za povrnitev stroškov postopka in ga zavrglo z očitkom, da bi morala tretje tožena stranka stroške priglasiti najpozneje do konca glavne obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških (tretji odstavek 163. člena ZPP).

5. Prvostopenjsko sodišče je vlogo tretje tožene stranke z dne 19.2.2013 napačno štelo za zahtevo za povrnitev stroškov postopka namesto za predlog za izdajo dopolnilnega sklepa v smislu 325. člena v zvezi s 332. členom ZPP. Tretja toženka je namreč postavila zahtevek za povrnitev stroškov postopka že v svoji pripravljalni vlogi z dne 3.7.2012. 6. Pritrditi je treba tretji toženki, da je umik tožbe, ki ga je tožeča stranka izjavila z vlogo z dne 18.8.2012 in ga je tretja toženka prejela na obravnavi dne 27.8.2012, zoper njo učinkoval že s potekom 15 dni od obvestila o umiku tožbe (drugi odstavek 188. člena ZPP). Takrat je tudi nastopila obveznost tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka, ki jih je tretja toženka zahtevala z omenjeno pripravljalno vlogo. Te stroškovne zahteve ni nikoli umaknila, zato je bilo sodišče prve stopnje dolžno o njej odločiti. Ugotovitve sodišča prve stopnje iz zapisnika s kasnejšega (zadnjega) naroka za glavno obravnavo z dne 26.11.2012, ki se ga je udeležila skupna pooblaščenka tretje tožene in četrto tožene stranke, da „stroške priglaša edino le pooblaščenka četrto tožene stranke, ostali pa stroškov ne priglašajo“, ni mogoče šteti za izjavo tretje toženke o umiku že podanega stroškovnega zahtevka, ki mora biti izrecna.

7. Prvostopenjsko sodišče bi moralo odločiti o stroškovnem zahtevku tretje toženke iz vloge z dne 3.7.2012. Ker ni, je tretja toženka pravilno in pravočasno predlagala izdajo dopolnilnega sklepa. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča je zato napačna in jo je bilo treba razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da odloči o predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).