Jedro

Tožnica je s tožbo zahtevala ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri delodajalcu – prevzemniku (toženi stranki) na podlagi 73. člena ZDR. Ker gre za spor o obstoju delovnega razmerja, lahko delavec zahteva neposredno sodno varstvo pred sodiščem pbrez predhodnega postopka pri delodajalcu v skladu s 3. odst. 204. čl. ZDR.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v meritorno odločanje. Navaja, da je stališče sodišča prve stopnje, da tožnica za vložitev tožbe nima podanih procesnih predpostavk, neutemeljeno in pravno zmotno. Po tretjem odstavku 204. člena ZDR lahko namreč delavec ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitve o disciplinski odgovornosti delavca zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice, pred pristojnim sodiščem. Ker gre v konkretnem primeru za ugotavljanje obstoja delovnega razmerja, je bila tožba vložena skladno s tretjim odstavkom 204. člena ZDR, zato bi moralo sodišče o tožbenem zahtevku tožeče stranke meritorno odločiti.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je skladno z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je tožbo, s katero tožnica zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja pri toženi stranki na podlagi 73. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), zavrglo. Ugotovilo je, da tožeča stranka v tožbi ni zatrjevala, da pri toženi stranki s 1. 10. 2012 ni nadaljevala delovnega razmerja, niti da ji tožena stranka ne zagotavlja dela, prav tako pa tudi ni navedla, da je pred vložitvijo tožbe od tožene stranke zahtevala odpravo kršitve v smislu prvega odstavka 204. člena ZDR. Sodišče mora na procesne predpostavke za vložitev tožbe paziti po uradni dolžnosti. Predhodno varstvo pravic pri delodajalcu je v skladu z določbo 23. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) procesna predpostavka, ki je pogoj za dopustnost tožbe. Na podlagi tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožeča stranka varstva pravic iz delovnega razmerja ni uveljavljala po predpisanem postopku, zato je tožbo po izvedenem predhodnem preizkusu zavrglo.

Odločitev sodišča prve stopnje je materialno pravno zmotna, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Iz tožničinega tožbenega zahtevka izhaja, da gre za spor o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegraciji in reparaciji torej za spor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in obstoju delovnega razmerja, za te vrste sporov pa ni določena notranja pot. Po tretjem odstavku 204. člena ZDR namreč lahko delavec v roku 30 dni od dneva vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahteva sodno varstvo neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Pritožbeno sodišče še pripominja, da ZDSS-1 v prvem odstavku 23. člena določa, da je tožba, kadar je z zakonom ali kolektivno pogodbo določen obvezen postopek za mirno rešitev spora, dopustna pod pogojem, da je bil postopek predhodno začet, pa ni bil uspešen, torej gre za postopek pomirjanja, vendar se določbe tega člena skladno s četrtim odstavkom istega člena ne uporabljajo v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja. Tako uporaba tega člena v tej zadevi ni možna.

Ker je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno napačna, je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih tožeča stranka ni priglasila.