Jedro

Če sodišče 1. stopnje prekliče pogojno obsodbo, izreče samo isto kazen zapora, ki je bila določena v pogojni obsodbi, saj se ta kazen v postopku za preklic pogojne obsodbe ne odmeri na novo. Zato tudi znižanje izrečene kazni zapora v pritožbenem postopku ni mogoče.

Izrek

Pritožba obsojene Š. Ž. se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Obsojena Š. Ž. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zaradi neizpolnitve posebnega pogoja preklicalo pogojno obsodbo, izrečeno obsojenki v pravnomočni sodbi z dne 24. 2. 1999, opr. št. K 62/96-18, in izreklo v pogojni obsodbi določeno kazen pet mesecev zapora. Obsojenko je oprostilo plačila stroškov preklicnega postopka. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila obsojenka z laično pritožbo smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazni. Smiselno je predlagala njeno spremembo ter določitev novega roka za plačilo odškodnine ali pa znižanje izrečene kazni zapora. Pritožba ni utemeljena. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da obsojenka ni izpolnila posebnega pogoja, določenega v pogojni obsodbi, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je preklicalo pogojno obsodbo. Obsojenka je imela nedvomno dovolj časa, da bi prevzeto obveznost iz pogojne obsodbe vsaj delno poravnala, pa tega niti v pritožbenem postopku ni storila. Sklicevanje na neugodne premoženjske razmere v pritožbi ne more biti upoštevno prav zaradi sorazmerno dolgega roka za plačilo odškodnine v znesku 250.000,00 SIT mladoletni oškodovanki, saj je ta obveznost nastala že dne 24. 2. 1999 s pravnomočnostjo sodbe, v kateri je bila izrečena pogojna obsodba. Sicer pa izhaja iz obsojenkinega stališča na naroku z dne 18.2.2000, da te odškodnine sploh ne namerava plačati. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o nesmiselnosti določitve novega roka za izpolnitev posebnega pogoja v okviru pogojne obsodbe povsem sprejemljiva. Sicer pa je pogojna doba že potekla in zato tudi iz tega razloga določitev novega roka ni mogoča. V postopku za preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja se ugotavljajo samo vzrok za neizpolnitev in morebitne možnosti za določitev novega roka za izpolnitev ali pa za ustavitev preklicnega postopka. Kazen zapora je v pogojni obsodbi že pravnomočno določena in je zato v preklicnem postopku ni mogoče na novo odmeriti. Zato pritožbenemu predlogu za znižanje izrečene kazni zapora sploh ni bilo mogoče ugoditi. Tudi po mnenju sodišča druge stopnje obsojenka izrečene pogojne obsodbe ni vzela resno. Zato bo pač morala v zapor. Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti. Zaradi neuspeha s pritožbo bi morala obsojenka plačati povprečnino kot strošek pritožbenega postopka. Iz enakih razlogov kot sodišče prve stopnje jo je tudi sodišče druge stopnje oprostilo te plačilne dolžnosti.