Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik ni izkazal pravnega interesa za tožbo, zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, da je njegovo tožbo zavrglo.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče RS kot sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 29.6.2004, s katero je tožena stranka v izvrševanju sodbe navedenega sodišča, št. U 133/2002-10 z dne 9.12.2003 ugodila pritožbi tožnika ter sklep Davčnega urada Murska Sobota z dne 30.8.2001 odpravila. Sklep je v skladu z napotki Upravnega sodišča RS v citirani sodbi odpravila, ker tožnikovega ugovora, ki ga je po storjenem prometnem prekršku podal tudi na postopek policistov, ni obravnavala kot ugovora zoper plačilni nalog. Zaradi navedenega plačilni nalog ni postal izvršljiv in dokončen, zato je bilo treba prvostopni sklep o prisilni izterjavi odpraviti.
Sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo v izvrševanju citirane sodbe Upravnega sodišča RS tako, da je odpravila prvostopni sklep davčnega urada z dne 30.8.2001, s katerim je bil zoper tožnika uveden postopek prisilne izterjave neporavnane denarne kazni v znesku 45.000 SIT in stroškov izterjave v znesku 10.000 SIT. Zato tožnik za vložitev tožbe zoper izpodbijano odločitev tožene stranke pravnega interesa ne izkazuje. Iz tega razloga zato ne more uspešno uveljavljati niti zahtevka za povrnitev škode. Po določbi 1. odstavka 63. člena ZUS je tožnik upravičen do povrnitve škode le v primeru, če je tožba tudi po vsebini utemeljena (če sodišče s tožbo izpodbijani akt odpravi). Glede na to, da v obravnavani zadevi tožnik s tožbo zahteva odškodnino v zvezi s postopki, ki se ne nanašajo na izpodbijano odločitev, upravni akt v zvezi s katerim je vložena tožba pa ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto korist. Zato je sodišče tožbo na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo.
Tožnik vlaga pritožbo zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje, v kateri opisuje neprimeren odnos policistov zoper njegovo osebnost in dostojanstvo. Zaradi neupoštevanja zakonodaje in nezakonitega dela policije in davčnega urada so mu bile prizadete duševne bolečine in mu je nastala materialna škoda.
Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.
Pritožba ni utemeljena.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča z izpodbijano odločbo tožene stranke, s katero je bilo ugodeno tožnikovi pritožbi in odpravljen prvostopni sklep davčne uprave o prisilni izterjavi neplačane denarne kazni zaradi cestnoprometnega prekrška, ni bilo poseženo v nobeno pravico ali neposredno na zakon oprto pravno korist tožnika. Zato je odločitev prvostopnega sodišča, s katerim je tožbo zoper navedeni sklep zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, pravilna in zakonita.
Eden izmed pogojev za vložitev tožbe v upravnem sporu je izkazan pravni interes. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora namreč izkazati pravni interes, kot verjetno mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist (izboljšanje pravnega položaja), ki je brez tega ne bi mogel doseči. Tožnik ni izkazal pravnega interesa za tožbo in tudi iz njegovih pritožbenih ugovorov ne izhaja drugače. Po določbah ZUS morajo biti za vsebinsko odločanje o tožbenem zahtevku podane procesne predpostavke, med njimi tudi dopustnost tožbe. Ta procesna predpostavka pa v obravnavanem primeru ni podana, saj izpodbijana odločba tožene stranke očitno ne posega v tožnikove pravice ali njegove neposredne na zakon oprte koristi. Zato je prvostopno sodišče pravilno presodilo, da iz navedenega razloga tožnik tudi ne more uspešno uveljavljati zahtevka za povrnitev škode, saj je skladno s 1. odstavkom 63. člena ZUS tožnik upravičen do povrnitve škode le v primeru, če je tožba tudi po vsebini utemeljena.
Vrhovno sodišče je zato na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.