Jedro

Dejstvo je, da je nasprotna udeleženka predlog za izdajo začasne odredbe vložila v že uvedenem zemljiškoknjižnem postopku, kjer je želela preprečiti vknjižbo lastninske pravice na predlagateljico in drugega udeleženca. Čeprav je ob pregledu njenega predloga Okrajno sodišče v Tolminu menilo, da lahko z materialnopravnim izpodbijanjem zemljiškoknjižnega vpisa stranka uspe le v okviru pravdnega postopka (z izbrisno tožbo), takšno predvidevanje presega meje predhodnega preizkusa predloga.

Izrek

V zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Tolminu.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Tolminu teče zemljiškoknjižni postopek Dn 132854/2019. Sodišče je s sklepom Dn 132854/2019 z dne 16. 7. 2019 na predlog predlagateljice dovolilo, da se pri določenih nepremičninah izbriše prejšnji imetnik (nasprotna udeleženka) in vpiše lastninska pravica na novega imetnika. Zoper ta sklep je 26. 8. 2019 ugovarjala nasprotna udeleženka in obenem sodišču predlagala, da izda začasno odredbo, s katero predlagateljici in drugemu udeležencu prepove odtujitev in obremenitev spornih nepremičnin.

2. Okrajno sodišče v Tolminu je odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe z dopisom odstopilo Okrajnemu sodišču v Celju. Svojo odločitev je utemeljilo s sklicevanjem na prvi odstavek 266. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pri ugovoru in predlogu za izdajo začasne odredbe gre za laično vlogo, s katero nasprotna udeleženka izpodbija dovoljene vpise iz materialnopravnih razlogov. Zaradi načela formalnosti, ki velja v zemljiškoknjižnem postopku, je s pravnimi sredstvi mogoče izpodbijati zgolj formalnopravne razloge neveljavnosti vpisov, medtem ko za varstvo materialnopravne neveljavnosti vknjižbe pride v poštev vložitev izbrisne tožbe v pravdnem postopku. Iz vloge nasprotne udeleženke naj bi izhajalo, da je njen namen (v kolikor z ugovorom ne bo uspela) sprožiti pravdni ali drugi sodni postopek, v katerem se bo odločalo o pravilnosti pravnega posla, ki je podlaga za dovoljene vpise. Vložitev ugovora v zemljiškoknjižnem postopku po oceni sodišča glede na njegovo formalnopravno naravo ne šteje za takšen sodni postopek, v katerem bi se lahko materialnopravno odločalo o zahtevku nasprotne udeleženke. Tudi po gramatikalni razlagi splošnih določb Zakona o nepravdnem postopku, ki se v zemljiškoknjižnem postopku uporabljajo subsidiarno, začasne odredbe v zemljiškoknjižnih postopkih niso predvidene. Ker se nepremičnini, na kateri se nanaša predlog za izdajo začasne odredbe, nahajata na območju Okrajnega sodišča v Celju, naj bi bilo to sodišče po prvem odstavku 166. člena ZIZ pristojno v zadevi.

3. Okrajno sodišče v Celju je s sklepom Z 108/2019 z dne 12. 9. 2019 odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi. Izključna krajevna pristojnost za odločanje o predlogu zavarovanja z začasno odredbo naj bi bila v primeru, ko je že uveden kakšen sodni postopek, po četrtem odstavku 266. člena ZIZ pridržana izključno sodišču, pred katerim teče postopek, ki je že v teku in tekom katerega je bila vložena začasna odredba.

Odločitev o sporu

4. Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Tolminu.

5. Glede krajevne pristojnosti za začasne odredbe 266. člen ZIZ v prvem odstavku določa, da je "v primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo", in v četrtem, da je, "če je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, za to odločitev pristojno sodišče, pred katerim teče postopek". Pri krajevni pristojnosti za izdajo začasnih odredb torej velja načelo atrakcije – če je sodni (ne nujno pravdni) postopek že v teku, tudi o začasni odredbi odloča isto sodišče. 6. Dejstvo je, da je nasprotna udeleženka predlog za izdajo začasne odredbe vložila v že uvedenem zemljiškoknjižnem postopku, kjer je želela preprečiti vknjižbo lastninske pravice na predlagateljico in drugega udeleženca. Čeprav je ob pregledu njenega predloga Okrajno sodišče v Tolminu menilo, da lahko z materialnopravnim izpodbijanjem zemljiškoknjižnega vpisa stranka uspe le v okviru pravdnega postopka (z izbrisno tožbo), takšno predvidevanje presega meje predhodnega preizkusa predloga. Če nasprotna udeleženka s svojim predlogom v zemljiškoknjižnem postopku ne more uspeti, je to lahko kvečjemu razlog za zavrnitev njenega predloga, ne pa razlog za določitev drugačne krajevne pristojnosti. Ugotavljanje hipotetične volje stranke za sprožitev morebitnih novih sodnih postopkov namreč ni dovolj za zavrnitev atrakcije krajevne pristojnosti iz drugega odstavka 266. člena ZIZ.

7. Na podlagi prvega odstavka 266. člena ZIZ in drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku je Vrhovno sodišče zato sklenilo, da je za odločitev o predlogu za začasno odredbo v tej zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Tolminu.