Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka dokazala obstoj vseh tistih okoliščin, ki so navedene v odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ki utemeljujejo obstoj razloga nesposobnosti. Sodišče druge stopnje je dejanske ugotovitve in dokazno oceno prvostopnega sodišča sprejelo, revizijsko sodišče pa je na ugotovljeno dejansko stanje vezano.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ter reintegracijski zahtevek. Ugotovilo je, da tožnica delovnih obveznosti ni izpolnjevala v skladu z vnaprej pričakovanimi rezultati za opravljanje na delovnem mestu trgovski predstavnik, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Mesečne analize pri toženi stranki so pokazale izboljšave, odkar je delo tožnice prevzela druga delavka, ki je pridobila tudi 13 novih kupcev. Tožnica pa je premalo poskrbela za interese tožene stranke, zaradi nezadostne opremljenosti prodajnih mest se je prodaja artiklov tožene stranke zmanjšala. Plani niso bili zastavljeni nerealno, saj so drugi potniki dosegli višjo realizacijo. Tožnica je pokazala premalo samoiniciative in je dajala vtis, da nima nobenih težav, na predstavljene plane pa tudi ni imela ugovorov ali pripomb. Tožena stranka je upoštevala tudi rok za redno odpoved, glede na to, da je bila realizacija za tožnico ugotovljena 14.6.2004. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Zoper pravnomočno drugostopno sodbo je tožnica vložila revizijo, v kateri revizijskih razlogov ne navede. Navaja pa, da so storjene bistvene kršitve določb postopka, ker so razlogi sodb v nasprotju z dokazi oziroma zapisniki o zaslišanju prič. Ne drži, da bi tožena stranka spoštovala roke za odpoved. V nasprotju z izvedenimi dokazi je ugotovitev sodišča, da se je prodaja s strani tožnice znižala. Trgovski potnik ni imel vpliva na založenost polic z blagom pri prodajalcih. V postopku ni bilo dokazano, da so drugi delavci delo opravljali boljše. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 73/2007 – ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno drugostopno sodbo. Zato revizije, kolikor se nanaša na sodbo sodišča prve stopnje, ni mogoče upoštevati.

Tožnica ne navede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja. Kolikor iz njenih skopih navedb o tem smiselno izhaja, da naj bi šlo za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je revizija zgolj pavšalna. Na podlagi zgolj takih trditev, da naj bi bili razlogi sodbe v nasprotju z dokazi oziroma zapisniki o zaslišanju prič, pa izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Tožnica bi morala utemeljiti, kateri razlogi so v nasprotju in s katerimi dokazi oziroma katerimi izpovedbami prič. Po presoji revizijskega sodišča izpodbijana sodba nima formalnih pomanjkljivosti. Vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, ti razlogi niso nejasni ali med seboj v nasprotju, zato je sodbo mogoče preizkusiti.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje, saj revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato navedb tožnice, iz katerih izhaja le, da se ne strinja z ugotovljenim dejanskim stanjem in dokazno oceno sodišča, ni mogoče upoštevati.

Tožnica je bila zaposlena na delovnem mestu trgovski predstavnik II. Dne 5.7.2004 ji je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, torej na podlagi druge alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 - ZDR): nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka dokazala obstoj tega razloga oziroma da je dokazala obstoj vseh tistih okoliščin, ki so navedene v odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ki utemeljujejo obstoj razloga nesposobnosti. Sodišče druge stopnje je dejanske ugotovitve in dokazno oceno prvostopnega sodišča sprejelo (tudi na primer glede boljšega opravljanja dela drugih delavcev), revizijsko sodišče pa je na ugotovljeno dejansko stanje vezano.

Ker je tožena stranka dokazala utemeljenost odpovednega razloga (prvi odstavek 82. člena ZDR), je pravilna odločitev nižjih sodišč, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita. Po ugotovitvah sodišč – ki jim tožnica v reviziji ne ugovarja – je bil tožnici omogočen tudi zagovor v skladu s 83. členom, tožena stranka pa je tudi preverila, ali bi bilo tožnico možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih (tretji odstavek 88. člena ZDR).

Tožnica v reviziji izrecno navaja le, da ji odpoved ni bila dana v zakonsko določenem roku, da je torej prepozna. Te svoje trditve podrobneje ne pojasni, ampak tudi v tem delu ostaja pri pavšalnem sklicevanju na domnevno napačno dokazno oceno sodišča. Po določbi petega odstavka 88. člena ZDR mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved. Odpoved je bila podana 5.7.2004 (kdaj je bila tožnici vročena na tek roka ne vpliva) in bi torej bila prepozna, če bi bila tožena stranka seznanjena z razlogi za odpoved pred 5.6.2004. Iz dejanskih ugotovitev sodišča pa izhaja, da je bila seznanjena 14.6.2004, ko je bila ugotovljena realizacija in plan za tožnico v petmesečnem obdobju. Na podlagi takih dejanskih ugotovitev je sodišče pravilno ugotovilo, da je bila odpoved dana pravočasno.

Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).