Jedro

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo o pritožbi vloženi zoper sklep Psp 27/2024 z dne 20. 3. 2024 odločiti Vrhovno sodišče RS. V primeru pritožbe zoper sodbo oziroma zoper sklep gre za redno pravno sredstvo, ki se vloži zoper sodne odločbe izdane na prvi stopnji (prvi odstavek 333. člena ZPP). Zoper sodbo pritožbenega sodišča pa so možna zgolj izredna pravna sredstva. Tožnica je vložila pritožbo (redno pravno sredstvo) zoper sklep pritožbenega sodišča opr. št. Psp 27/2024 z dne 20. 3. 2024. Ker zoper sklep pritožbenega sodišča pritožba ni dovoljena, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo. ZPP namreč v prvem odstavku 343. člena med drugim določa, da nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožnice z dne 18. 4. 2024. 2. Zoper sklep je tožnica vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je skladno s 1. točko 37. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 Vrhovno sodišče RS pristojno za odločanje o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč. Sama je vložila pritožbo na sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 27/2024 z dne 20. 3. 2024. Po mnenju tožnice je bila pritožba pravočasna, popolna in dovoljena, vendar pa jo je sodišče prve stopnje kljub temu zavrglo. Pritožbo je vložila zaradi tega, ker ima v skladu z 2. točko 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 pravico do razlike za manj izplačano pokojnino vse od upokojitve do dejanskega nakazila, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je namreč s sodbo opr. št. IX Ps 1188/2019 z dne 5. 10. 2023 ZPIZ-u ( tožencu) naložilo, da izda nov upravni akt, v katerem bo upošteval tudi zneske za manj izplačane osebne dohodke. Pri tem pa ni odločilo o pravici do plačila zneskov premalo izplačane pokojnine od datuma upokojitve pa do dejanskega plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot je to zahtevala v tožbi. Ker o navedenem ni bilo odločeno, obstaja možnost, da ZPIZ tožnici ne bo izplačal zneskov za nazaj in tudi ne zamudnih obresti. Nadalje tožnica še navaja, da sklep Psp 27/2024 tudi ni vseboval pravnega pouka. Njeno pritožbo vloženo zoper sklep Psp 27/2024 je pritožbeno sodišče z dopisom št. R 6/2024 z dne 24. 4. 2024 odstopilo v reševanje sodišču prve stopnje. Po mnenju tožnice pritožbe ne more obravnavati ista sodnica, ki je izdala prvostopenjsko sodbo. Tožnica se s tem v zvezi sklicuje na določbe Ustave in določbe ZPP in ZDSS-1. Pritožbenemu sodišču predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi ter da se pritožbo zoper sklep pritožbenega sodišča z dne 18. 4. 2024 preda v obravnavo Vrhovnemu sodišču RS.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 19. členom ZDSS-1 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožnice z dne 28. 4. 2024 zavrglo. Ugotovilo je, da je bila le-ta vložena zoper sklep sodišča druge stopnje. V tem primeru pritožba ni dovoljena. Pritožbeno sodišče s tako odločitvijo soglaša. 6. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje s sodbo IX Ps 1188/2019 z dne 5. 10. 2023 odpravilo odločbo toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 24. 6. 2019 in odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 11. 12. 2019 ter zadevo vrnilo tožencu v nov postopek in odločanje. Zoper sodbo je tožnica vložila pritožbo, ki pa jo je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. Psp 27/2024 z dne 20. 3. 2024, glede na to, da ni izkazala pravnega interesa za pritožbo, zavrglo. Zoper tako odločitev je tožnica vložila pritožbo, ki je bila 24. 4. 2024 odstopljena sodišču prve stopnje v pristojno poslovanje.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo o pritožbi vloženi zoper sklep Psp 27/2024 z dne 20. 3. 2024 odločiti Vrhovno sodišče RS. V primeru pritožbe zoper sodbo oziroma zoper sklep gre za redno pravno sredstvo, ki se vloži zoper sodne odločbe izdane na prvi stopnji (prvi odstavek 333. člena ZPP). Zoper sodbo pritožbenega sodišča pa so možna zgolj izredna pravna sredstva.

8. Tožnica je vložila pritožbo (redno pravno sredstvo) zoper sklep pritožbenega sodišča opr. št. Psp 27/2024 z dne 20. 3. 2024. Ker zoper sklep pritožbenega sodišča pritožba ni dovoljena, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo. ZPP namreč v prvem odstavku 343. člena med drugim določa, da nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka.

9. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi moral sklep pritožbenega sodišča vsebovati pravni pouk. Skladno s prvim odstavkom 324. člena ZPP mora pisna sodba vsebovati pravni pouk o pritožbi. Navedena določba smiselno velja tudi za prvostopenjske sklepe (332. člen ZPP). Pravni pouk se torej nanaša zgolj na redna pravna sredstva, ne pa na izredna pravna sredstva o katerih odloča Vrhovno sodišče RS.

10. Ker sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev, ki jih v pritožbi omenja tožnica niti tistih na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004.