Jedro

Tožnik bi kot prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči moral v vlogi navesti, da je solastnik nepremičnine, dejansko stanje glede nepremičnine pa je lahko relevantno le pri ugotavljanju njene vrednosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in sicer za sestavo odgovora na pritožbo v postopku, ki je v teku pri Okrajnem sodišču v Lenartu pod opr. št. P 108/2007 in odločila, da prosilec v 6 mesecih od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi navaja, da je prosilec dne 20. 9. 2011 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in v obrazcu „prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči“ (obrazec BPP, št. 1) med drugim navedel in obkrožil, da ni lastnik drugega stanovanja ali hiše. Organ za brezplačno pravno pomoč je na podlagi podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije in vpogleda v zemljiško knjigo ugotovil, da je prosilec do 1/20-tine lastnik nepremičnin parc. št. 406 k.o. ..., kar v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo in dvorišče. Ker je tako po ugotovitvah organa navajal neresnične podatke, je ta tožnikovo prošnjo na podlagi 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. list RS, št. 48/2001 s spremembami) zavrnil in navedel še, da tožnik nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti dostavek 20. člena ZBPP).

Tožnik v laični tožbi priznava, da je solastnik 1/20-tine navedene nepremičnine, da pa namerno ni navajal neresničnih podatkov o svojem premoženjskem stanju. Nepremičnina, katere solastnik je, je za porušit in kot dokaz prilaga fotografije. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je organ za brezplačno pravno pomoč zakonito zavrnil tožnikovo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razloga, ker tožnik ni navedel vseh relevantnih podatkov glede premoženja, s katerim razpolaga.

V zvezi z obravnavano problematiko je v 20. členu ZPBB med drugim določeno, da se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (prvi odstavek). Če je prosilec v (navedeni) izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč izda o tem odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek). Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjske stanju se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko tožnik ni navedel, da je solastnik nepremičnine parc. št. 406, k.o. ... Glede na to, da zakon ne določa (več), da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oz. njihovega zamolčanja izkazan namen (kot je bilo to določeno do sprememb 20. člena ZBPP), je neutemeljen tožbeni ugovor, da tožnik ni navajal neresničnih podatkov glede na to, da gre za nepremičnino, v kateri bivanje več ni mogoče in jo je mogoče le porušiti. Tožnik bi moral v vlogi navesti, da je solastnik nepremičnine, med tem ko je dejansko stanje nepremičnine, lahko relevantno le pri ugotavljanju njene vrednosti. Ker na podlagi vsega navedenega izhaja, da tožnik v vlogi ni navedel resničnih podatkov o svojem premoženjskem stanju, je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS, št. 105/2006 in 62/2010 kot neutemeljeno zavrnilo.