Jedro

Obstaja verjetnost, da je bilo plačilo z nepravilno oznako opravljeno zaradi strankinega nedosledno izpeljanega postopka vnosa ugovora v aplikacijo, torej pomotoma. Če je temu tako, bi ob dejstvu, da sta pritožnika takso plačala, sklep o umiku ugovora predstavljal nesorazmeren poseg v njuno ustavno pravico do pravnega sredstva.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je na podlagi ugotovitve, da udeleženca M. G. in M. M. nista plačala sodne takse za ugovor, ki sta ga vložila proti sklepu o vpisu, štelo, da je njun ugovor umaknjen.

Proti odločitvi se pritožujeta udeleženca M. M. in M. G. po pooblaščencu. Navajata, da sta sodno takso za ugovor v višini 16,00 EUR plačala 3.10.2017, torej pravočasno in v pravilni višini, zaradi česar naj bi bil izpodbijani sklep nezakonit. Prilagata kopijo taksnega naloga in obrazca UPN.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnika, ki zatrjujeta, da sta takso za ugovor plačala, pritožbi prilagata kopijo izpolnjenega univerzalnega plačilnega naloga, ki se nanaša na plačilo sodne takse za e-ZK opravilo ID 522, s sklicem na referenco prejemnika 221. Obe oznaki ustrezata vsebini taksnega naloga, izdanega 2.10.2017, katerega kopijo sta priložila pritožbi. Iz podatkov spisa v obravnavani zadevi pa je razvidno, da je bil udeležencema istega dne t. j. 2.10.2017 izdan drugi plačilni nalog in sicer z ID 537 in referenco 370. Sodna taksa po tem plačilnem nalogu pa, kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, ni bila plačana, saj plačilo v sistemu ni evidentirano.

Za odločitev v zadevi je zato pomembno, na kaj se plačilo, na katerega se sklicujeta pritožnika, nanaša. Glede na dejstvo, da je na plačilnem nalogu, na podlagi katerega je bila taksa dejansko plačana, z velikimi črkami označeno, da gre za "OSNUTEK", tega pa elektronska aplikacija prikaže le v primeru, ko stranka svojega procesnega dejanja še ne zaključi, obstaja verjetnost, da je bilo plačilo z nepravilno oznako opravljeno zaradi strankinega nedosledno izpeljanega postopka vnosa ugovora v aplikacijo, torej pomotoma. Če je temu tako, bi ob dejstvu, da sta pritožnika takso plačala, sklep o umiku ugovora predstavljal nesorazmeren poseg v njuno ustavno pravico do pravnega sredstva1. Pritožnika sta torej omajala ugotovitev o tem, da takse nista plačala. Zaradi zanesljive ugotovitve, ali ni morebiti M. G. udeležena še v kakšnem drugem zemljiškoknjižnem postopku, na katerega bi se lahko nanašalo plačilo sodne takse, ki ga je opravila 3.10.2017, oziroma zaradi ugotovitve, ali je bilo v katerem od zemljiškoknjižnih postopkov sploh dokončano procesno dejanje z oznako ID 522, na katero se sklicuje vsebina UPN, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje (5.tč. 2. odst. 161. člena ZZK-1).

1 Tako v podobni zadevi VS RS: sklep VIII Ips 272/2016 in II Ips 84/2010.