Jedro

Obdolženec oziroma druge osebe nimajo pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, lahko pa dajo pobudo državnemu tožilcu za vložitev takšne zahteve.

Izrek

Zahteva zagovornika storilca D.G. za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kopru je s sodbo z dne 16.1.2007 D.G. spoznalo za odgovornega prekrška po d točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 in mu izreklo globo v znesku 500,75 EUR ter stransko sankcijo 18 kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije. Višje sodišče v Kopru je zavrnilo pritožbo obdolženca in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo je obdolženčev zagovornik 4.6.2007 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov 1. odstavka 169. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ter Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi.

Po določbi drugega odstavka 169. člena ZP-1 lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti le državni tožilec, in sicer po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje. Obdolženec oziroma druge osebe torej nimajo pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, lahko pa dajo pobudo državnemu tožilcu za vložitev takšne zahteve.

V konkretnem postopku je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil zagovornik obdolženega, ki po citirani določbi ni imel te pravice. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi določbe drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 zahtevo zagovornika storilca D.G. za varstvo zakonitosti zavrglo.