Jedro

Iz listin nesporno izhaja, da je vino teran, iz katerega je bila izdelana teranova desertna likerska pijača, katere prodajo je prepovedal upravni organ prve stopnje, izdelana s strani pridelovalca (tožeče stranke), ki je registriran v registru pridelovalcev grozdja in vina, in da vino iz katerega je bila pijača izdelana, ustreza Zakonu o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina ter Pravilniku o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja-teran. Zato je tožeča stranka, v skladu z 28. členom ZVDP, ki določa, da se drugi proizvodi lahko označijo z geografskim poreklom le, če grozdje oziroma vino, iz katerega so predelani, izvira v celoti iz označenega območja, in zato obstajajo predpisana dokazila, teranovo desertno likersko pijačo, R. (drugi proizvod iz vina) upravičeno poimenovala s predpono "teranova".

Izrek

1. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, št. ... z dne 18. 7. 2005 se, v delu, ki se nanaša na 2. alineo 1. točke izreka odločbe upravnega organa prve stopnje št. ... z dne 23. 2. 2005, odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

2. Tožeča stranka se z odškodninskim zahtevkom napoti na pravdo.

3. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov tega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Enota A., Izpostava B., št. ... z dne 23. 2. 2005, s katero je bilo odločeno, da mora Ž. d.o.o. iz trgovine X. izločiti iz prometa originalno polnjene proizvode iz vina z oznakami Teranov liker, P., ki ga za Z. d.o.o. polni V. d.o.o. in Teranovo desertno likersko pijačo, R., navedena proizvoda pa mora izločiti tudi iz ostalih trgovin, kjer sta v prometu. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da 4. člen Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina določa geografsko poreklo vina in drugih proizvodov. Tako 1. odstavek navedenega člena določa, da se geografsko poreklo vina in drugih proizvodov označi po geografskem področju, kjer je bilo pridelano grozdje in so zaradi navedenih oziroma človeških dejavnikov grozdje, vino oz. drugi proizvodi pridobili določene posebne značilnosti. Vrsta oznake geografskega porekla vina pa je med drugim tudi oznaka "teran priznano tradicionalno poimenovanje" ali "teran PTP". V 5. odstavku 4. člena Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina pa je izrecno določeno, da se z oznako priznano tradicionalno poimenovanje lahko označijo vina, če je za tako označevanje predhodno izdelan elaborat, ki opredeljuje geografsko območje in lastnosti vina ter utemeljuje uporabo tradicionalnega poimenovanja. Elaborat pripravijo zainteresirani pridelovalci, potrdi ga minister pristojen za kmetijstvo po predhodnem mnenju pooblaščene organizacije. Tako je v 6. odstavku že navedenega 4. člena Zakona o vinu in drugih proizvodih iz vina in grozdja določeno, da je vino teran, vino pridelano in polnjeno v originalno embalažo znotraj vinorodnega podokoliša kraške planote. Pri tem še poudarja, da z vpisom imena priznanega tradicionalnega poimenovanja v seznam geografskih oznak vina, pridelovalci takega vina pridobijo pravico do varstva oznake po Zakonu o vinu in drugih proizvodih iz vina in grozdja. Oznaka geografskega porekla je skupinska pravica in jo smejo uporabljati tisti, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina, za vino oziroma druge proizvode, če so grozdje, vino in drugi proizvodi pridelani oziroma proizvedeni na določenem območju in izpoljnjujejo druge predpisane pogoje. Izločena proizvoda nosita v svojem poimenovanju tudi besedo "teran" oziroma njene izpeljanke, le ta pa je v skladu z Zakonom o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina, zaščitena geografska označba za vina in druge proizvode, ki jo smejo nositi le tisti proizvodi, ki za to izpolnjujejo predpisane zahteve. Glede na navedeno ter iz določil Pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja-teran, izdanega na podlagi strokovnega elaborata "Elaborat za zaščito vina s priznanim tradicionalnim poimenovanjem-teran PTP" jasno izhaja, kdaj sme biti vino ali drugi proizvodi iz grozdja označeni z geografsko označbo teran. Tako 2. člen navedenega Pravilnika podrobno opisuje, da se z geografsko označbo teran lahko označi le mirno vino, ki ima točno določene predpisane lastnosti in, ki je pridelano po tradicionalnem postopku pridelave tega vina. V 13. členu Pravilnika pa je natančno določena vsebnost različnih snovi vina teran PTP. Izločena proizvoda pa ne ustrezata določilom, ki urejajo uporabo geografske označbe teran, niti po vsebnosti različnih snovi, predvsem pa ne zato, ker proizvoda ne sodita v kategorijo mirnih vin. Izločeni pijači vsebujeta tudi dodano aromo in barvila, vaniljev ekstrakt, sladkor in etanol, nič od tega pa ni v skladu z 12. in 13.členom Pravilnika. Glede na vse navedeno ugotavlja, da je odločba upravnega organa prve stopnje pravilna in zakonita.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da sta bila ob izdaji izpodbijane odločbe nepravilno uporabljena Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina ter Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja-teran. V nadaljevanju navaja, da je vpisana v registru Upravne enote B., Oddelka za okolje in prostor pod št. ..., kot pridelovalec vina in drugih proizvodov iz vina. Iz vina teran PTP letnik 2001, šifra ... je proizvedla 2000 l desertne likerske pijače. Letni pridelek je prijavila pri Upravni enoti B., ki je prijavo potrdila 15. 1. 2003 pod šifro … . Glede na navedeno je teranova desertna likerska pijača proizvedena iz vina teran PTP za katerega je pridobila odločbo o ocenitvi vina. S tem pa je pridobila pravico do označitve geografskega porekla vina in drugih proizvodov zato zadostuje pogojem iz 26. člena Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina v povezavi s 4. členom istega zakona. Ko je iz takšnega vina proizvedla določeno količino (2000 l) drugega proizvoda iz vina je le to izročila v analizo, po kateri je bil glede na stopnjo alkohola proizvod opredeljen kot desertna likerna pijača. Zato je povsem upravičeno to desertno likerno pijačo poimenovala "Teranova desertna likerna pijača", saj je proizvedena iz vina teran PTP za katerega ima odločbo o ocenitvi, označena pa je s predpisanimi oznakami. Glede na navedeno z oznako "teranova " potrošnikov ne spravlja v zmoto o poreklu, kakovosti, stopnji in sestavinah ter glede drugih okoliščin, ki jih določa 1. odstavek 24. člena Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina. Ob tem je zadostila tudi pogojem iz 28. člena Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina, ki pa jih niti upravni organ prve stopnje niti tožena stranka nista uporabila, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. V nadaljevanju še navaja, da je zaradi ravnanja upravnega organa prve stopnje in tožene stranke od meseca marca 2005 do vložitve tožbe izgubila vsaj 540.000,00 SIT dohodka, ki ga je sicer utemeljeno pričakovala glede na prodajo navedenih izdelkov do dne, ko je moral prodajalec pijačo umakniti iz prometa, poleg tega pa je morala družbi U. d.o.o. izstaviti, za proizvode umaknjene iz prometa, dobropis za znesek 300.000,00 SIT. Tako ji je doslej nastala premoženjska škoda v višini 840.000,00 SIT. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev nastale škode v višini 840.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 2. 9. 2005 dalje do plačila ter ji povrne stroške tega postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Državni pravobranilec Republike Slovenija, kot zastopnik javnega interesa, udeležbe v tem upravnem sporu ni prijavil. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je dne 1. 1. 2007 začel veljati nov Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06-ZUS-1), ki v 104. členu določa, da se za postopke, ki so v teku ob uveljavitvi tega zakona, uporabljajo določbe Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00 in 45/06-odl.US-ZUS), razen izjem, ki so določene v členih 105 do 107 ZUS-1. K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

V tem upravnem sporu je sporno, ali je proizvod tožeče stranke, teranova desertna likerska pijača, R., označena v skladu z Zakonom o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina ( Uradni list RS, št. 70/97 in 16/01-ZVDP) in Pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja-teran (Uradni list RS, št. 43/00-v nadaljevanju Pravilnik).

Iz upravnih spisov nesporno izhaja, da je tožeča stranka na Upravni enoti B. vpisana v register pridelovalcev grozdja in vina pod zaporedno številko … , da je v odločbi Kmetijskega inštituta Slovenije št. ... z dne 3. 12. 2001 ugotovljeno, da odvzeti vzorec vina ustreza ZVDP in predpisom izdanih na njegovi podlagi, zato sme v promet z nazivom vino teran PTP, vinorodni okoliš Kras, letnik 2001. Iz prijave letnega pridelka z dne 9. 1. 2003 pa izhaja, da je tožeča stranka prijavila teranovo desertno likersko pijačo (drugi proizvod iz vina) s šifro vhodnega pridelka vino teran letnik 2001, šifra ... v količini 2000 l, ki jo je Upravna enota B. potrdila in registrirala dne 15. 1. 2003. Iz navedenih listin nesporno izhaja, da je vino teran, iz katerega je bila izdelana teranova desertna likerska pijača, katere prodajo je prepovedal upravni organ prve stopnje, izdelana s strani pridelovalca ( tožeče stranke), ki je registriran v registru pridelovalcev grozdja in vina in da vino iz katerega je bila pijača izdelana, ustreza Zakonu o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina ter Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja-teran, zato je tožeča stranka, po oceni sodišča, v skladu z 28. členom ZVDP, ki določa, da se drugi proizvodi lahko označijo z geografskim poreklom le, če grozdje oziroma vino, iz katerega so predelani, izvira v celoti iz označenega območja, in zato obstajajo predpisana dokazila, je teranovo desertno likersko pijačo, R. (drugi proizvod iz vina) upravičeno poimenovala s predpono "teranova".

Ker torej, tožena stranka v postopku za izdajo upravnega akta ni pravilno uporabila Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo, v delu, ki se nanaša na 2. alineo 1. točke izreka odločbe upravnega organa prve stopnje št. ... z dne 23. 2. 2005, v skladu s 4. točko 1. odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo, ter zadevo v skladu s 3. odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K točki 2 izreka: Sodišče je tožečo stranko z zahtevkom za povrnitev nastale materialne škode, v skladu z 2. odstavkom 67. člena ZUS-1 napotilo, da svoj zahtevek uveljavlja v pravdi. Tožeča stranka k svoji zahtevi za povrnitev nastale ji materialne škode ni predložila nobenih listinskih in drugih dokazov, zato bi ugotavljanje morebitne nastale materialne škode zahtevalo ugotavljanje dejstev, ki pa bi bistveno podaljšalo postopek v upravnem sporu.

K točki 3 izreka: Sodišče je zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov tega postopka zavrnilo skladno s 163. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 52/07 in 45/08-ZPP), ki ga je uporabilo skladno z določbo 16. člena ZUS, ker tožeča stranka v svoji zahtevi ni opredeljeno navedla stroškov, za katere zahteva povračilo.