Jedro

Zgolj nestrinjanje upnika s posameznimi odločitvami oziroma ravnanjem stečajne upraviteljice ne morejo biti razlog za njeno razrešitev, njihovo pravilnost oziroma zakonitost pa lahko upnik uveljavlja z ustreznimi pravnimi sredstvi zoper posamezno odločitev, o utemeljenosti katerih odloči sodišče, ne pa v okviru instituta razrešitve upravitelja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo vse zahteve T. B., Š. I., S. I. in O. d. o. o. za razrešitev stečajne upraviteljice.

2. Zoper sklep je vložil pritožbo stečajni upnik S. I. iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za razrešitev stečajne upraviteljice ugodi ter stečajnemu dolžniku naloži povrnitev stroškov tega postopka upniku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Namen stečajnega postopka je ustrezno urediti pravna razmerja med stečajnim dolžnikom, ki nima dovolj premoženja, da bi v celoti izpolnil vse svoje obveznosti oziroma je njegov finančni položaj tako slab, da je izpolnitev njegovih obveznosti ogrožena, in skupnostjo njegovih upnikov. V javnem interesu je ureditev, ki upnikom takšnega dolžnika omogoča posebno (pravično) obravnavanje. Smisel te ureditve je, da v okoliščinah, ko dolžnikovega premoženja ni dovolj za celotno poplačilo vseh njegovih upnikov, ti na organiziran način dosežejo (vsaj) sorazmerno in hkratno poplačilo svojih terjatev iz izkupička, doseženega z unovčenjem vsega dolžnikovega premoženja, dolžnik, ki je pravna oseba pa ob zaključku stečajnega postopka preneha (dr. Nina Plavšak v ZPPSL s komentarjem GV Ljubljana 2000, str. 65).

5. Zaradi uresničitve navedenega veljajo v stečajnem postopku nad insolventnim dolžnikom načelo enakega obravnavanja upnikov, načelo zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov in načelo hitrosti postopka. Da bi se v stečajnem postopku zagotovilo navedeno v čim večji meri, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP predvideva, da med stečajnim postopkom vodi posle stečajnega dolžnika poseben organ, tj. stečajni upravitelj. ZFPPIPP v 97. členu opredeljuje položaj in pristojnosti upravitelja v stečajnem postopku, v nadaljnjih določbah 98. 99. in 100. člena ZFPPIPP pa so podrobneje opredeljene konkretne obveznosti upravitelja.

6. Upravitelj je organ stečajnega postopka, ki svoje naloge opravlja samostojno v skladu s pravili stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge (3. točka prvega odstavka 98. člena ZFPPIPP). Gre namreč za profesionalno osebo, ki sme funkcijo upravitelja opravljati le na podlagi posebnega dovoljenja, ki mu ga izda minister pristojen za pravosodje. Slednji pa dovoljenje izda potem, ko ugotovi, da upravitelj izpolnjuje predpisane pogoje, iz katerih se predpostavlja, da je usposobljen za opravljanje nalog upravitelja (108. člen ZFPPIPP). Glede na samostojno vlogo upravitelja v posameznem stečajnem postopku pa je nadzor, ki ga opravlja nad njegovim delom sodišče v posameznem stečajnem postopku, omejen.

7. Če upravitelj krši svoje obveznosti je mogoče proti njemu uveljaviti odškodninsko odgovornost (102. člen ZFPPIPP), razrešitev (118. člen ZFPPIPP), kakor tudi njegovo kaznovanje oziroma disciplinsko odgovornost (120.h člen ZFPPIPP).

ZFPPIPP v prvem odstavku 118. člena sicer določa, da je razlog za razrešitev upravitelja vsaka kršitev obveznosti upravitelja, vendar je pri uporabi tega pravila potrebno upoštevati namen pravnega instituta razrešitve upravitelja. Njegov namen ni kaznovati upravitelja za kršitev njegovih obveznosti, saj so za te kršitve določene ustrezne prekrškovne sankcije, temveč je njegov namen zagotoviti nemoten tek stečajnega postopka in uresničitev interesa upnikov za plačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu (dr. Nina Plavšak v ZFPPIPP, Razširjena uvodna pojasnil, str. 98). Sodišče v stečajnem postopku zato ne odloča oziroma ne preizkuša, ali je upravitelj pravilno prerekal terjatve upnikov, ali je vložil vse potrebne izpodbojne tožbe oziroma če je v zvezi z izpodbijanjem uveljavljal pravilne zahtevke. Navedena opravila spadajo med obveznosti upravitelja. Upravitelj pa je kot rečeno profesionalna oseba, ki v obsegu svojih zakonskih obveznosti ravna samostojno, zato za svoja ravnanja tudi samostojno (odškodninsko) odgovarja.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v celoti in prepričljivo zavrnilo očitke pritožnika, s katerimi utemeljuje predlog za razrešitev stečajne upraviteljice, zato ne drži pritožbena navedba, da se sodišče prve stopnje o večini razlogov sploh ni izreklo.

9. Ne drži, da je sodišče štelo upnikove ugovore glede prilivov in odlivov za umaknjene, ampak je upoštevaje izredno poročilo upraviteljice in dejstvo, da upnik temu ni več posvečal pozornosti, pravilno štelo, da se z argumenti upraviteljice strinja, saj bi v nasprotnem primeru moral odgovoru stečajne upraviteljice konkretizirani ugovarjati, čemur pa zgolj s sicer splošnim zatrjevanjem nezakonitosti oziroma malomarnosti njenega ravnanja ne more zadostiti in s tem izkazati utemeljenosti zahteve za njeno razrešitev.

10. Glede navedb, da upraviteljica ni pridobila podatkov o stanju na računu stečajnega dolžnika pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v okviru presoje utemeljenosti zahteve po razrešitvi stečajne upraviteljice iz navedenega razloga postopalo pravilno, ko je v zvezi s tem pridobilo izjavo upraviteljice, ki je pojasnila, da plačilnega prometa res ni pogledala, ker je ocenila, da za to ni nobene potrebe, po ugotovitvi, da ustrezne dokumentacije o prilivih in odlivih s TRR pri stečajnem dolžniku ni, pa je samo pridobilo podatke od bank, pri katerih je imel stečajni dolžnik odprt račun. Glede na pridobljene podatke, ki so bili poslani tudi upniku, in upoštevaje prepričljiv odgovor upraviteljice, tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da iz navedenega ne izhaja osnova za sum o nezakonitih odlivih v tujino glede zneskov terjatev, ki naj bi bili konvertirani v kapitalske rezerve stečajnega dolžnika v skupni višini 1.127.897,00 EUR, stečajni upraviteljici pa zato tudi ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z dolžno skrbnostjo.

11. Neutemeljene so pritožbene navedbe o neenakem obravnavanju pritožnika ter Š. I. in T. B. kot upnikov pod zaporednimi številkami 22, 24 in 27 v primerjavi z ostalimi upniki, ki so kot nekdanji delavci stečajnega dolžnika imeli terjatve z enako vsebino. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je razlog za neenak položaj v tem, da o vloženih tožbah pritožnika, Š. I. in T. B. do začetka stečajnega postopka za razliko od preostalih upnikov z enakimi terjatvami še ni bilo pravnomočno odločeno. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da veljajo pravne posledice začetka stečajnega postopka tudi za terjatve iz naslova plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradi insolventnosti ter za neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka. Na podlagi 1. in 3. točke prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP se navedene terjatve uvrščajo med nezavarovane prednostne terjatve, zato je skladno z 296. členom ZFPPIPP za njihovo uspešno uveljavitev potrebna prijava v stečajnem postopku.

12. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upraviteljica izpolnila svojo dolžnost prijave upnikov v sistem ZPIZ, kar je slednja dokazovala s predložitvijo poslanih dopisov, potrdil pošte o oddaji prijav in poizvednic, s čimer je tudi po oceni pritožbenega sodišča dokazano zavrnila očitek o neizpolnitvi dolžnosti vložitve prijav.

13. Zgolj nestrinjanje upnika s posameznimi odločitvami oziroma ravnanjem stečajne upraviteljice ne morejo biti razlog za njeno razrešitev, njihovo pravilnost oziroma zakonitost pa lahko upnik uveljavlja z ustreznimi pravnimi sredstvi zoper posamezno odločitev, o utemeljenosti katerih odloči sodišče, ne pa v okviru instituta razrešitve upravitelja. Pritožbeno sodišče se zato do pritožbenih navedb, s katerimi pritožnik utemeljuje napačnost odločitev stečajne upraviteljice glede prerekanja terjatev in uvrstitev upnika na prednostni seznam za poplačilo ni opredeljevalo, ker za odločitev o razrešitvi upraviteljice ne morejo biti relevantne.

14. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in sodišče druge stopnje po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350., 366. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

15. Zahtevek pritožnika za povračilo pritožbenih stroškov je sodišče druge stopnje zavrnilo, ker mora vsak upnik skladno s 129. členom ZFPPIPP sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.