Jedro

V postopku za delitev stvari sodišče po uradni dolžnosti odloči o ustanovitvi stvarne služnosti v skladu s pravili za dovolitev nujne poti - po teh pravilih pa soglasje lastnikov obremenjenih zemljišč ni potrebno.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdružilo nepremičnine, ki so bile v solasti predlagateljev in nasprotnega udeleženca tako, da F.A. prejme celotni parc. št. 625/13 in 625/14,

I.M. celotno parc. št. 625/15, B.V. celotno parc. št. 625/8 in družba D. celotno parc. št. 625/9. V korist vsakokratnih lastnikov parc. št. 625/13, 625/14 in 625/15 in v breme služečih zemljišč parc. št. 625/9 in 625/8 je ustanovilo služnostno pravico voženj z osebnimi in gospodarskimi vozili po trasi v skupni širini 5 m, ki se začne z javne poti parc. št. 3144/1 pri obstoječem vhodu na parc. št. 625/8 in poteka v nadaljevanju kot varianta II v skici z dne 30.11.2003 sodnega izvedenca geodetske stroke J.Š., ki je sestavni del sklepa sodišča prve stopnje. V točki 3. je sodišče prve stopnje zaradi umika predloga ustavilo postopek zoper nasprotnega udeleženca podjetje G., v 4. točki je ugotovilo koliko znašajo stroški postopka in v 5. točki je odločilo, da je družba D. dolžna predlagateljem povrniti stroške v višini 185.833,41 SIT.

Nasprotni udeleženec družba D. se pritožuje zoper odločitev o ustanovitvi stvarne služnosti in zoper odločitev o povrnitvi stroškov postopka iz vseh pritožbenih razlogov. Opozarja, da bi moralo sodišče tudi v korist vsakokratnega lastnika zemljišča parc. št. 625/9 in v breme zemljišča parc. št. 625/8 ustanoviti stvarno služnost poti, saj je dostop na nepremičnino parc. št. 625/9 možen le po obstoječi poti.

Meni tudi, da ni potrebna širina poti 5 m, ampak bi za potrebe gospodujočih zemljišč zadoščala že ožja služnostna pot. Opozarja tudi, da bi moralo sodišče prve stopnje opredeliti režim uporabe služnostne poti. Nasprotni udeleženec tudi meni, da za ustanovitev stvarne služnosti ni bil potreben geometerski izris poti in bi morali stroške tega izrisa kriti predlagatelji, ki so ga morda potrebovali zaradi pridobitve lokacijskega dovoljenja za gradnjo. Predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Predlagatelj B.V. pa se prav tako pritožuje zoper odločitev o ustanovitvi stvarne služnosti. Navaja, da bi moralo sodišče v sklepu navesti natančen opis in potek stvarne služnosti in da v korist zemljišč parc. št. 625/15 in 625/13 stvarna služnost dejansko sploh ni ustanovljena. Meni tudi, da bi moralo sodišče ustanoviti služnost poti po varianti I kot jo je predlagal geodet v izvedenskem mnenju, saj bi tako ustanovljena služnost poti najmanj obremenjevala služeča zemljišča. Sedaj ustanovljena služnostna pot pa najbolj obremenjuje prav njegovo zemljišče, zato bi moralo sodišče prve stopnje to upoštevati tudi pri ocenjevanju vrednosti zemljišča, česar pa ni storilo. Zato predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbi sta utemeljeni.

Zakon o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86, v nadaljevanju ZNP) v 125. členu določa, da v postopku za delitev stvari sodišče po uradni dolžnosti odloči tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more, ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nepremičnine, ki so predmet razdružitvenega postopka, predstavljajo enoten poslovni kompleks, ki na severni strani meji na javno pot - cesto D. - N.. Pravilno je ugotovilo, da posamezni udeleženci delov nepremičnin, ki so jim bile znotraj tega kompleksa dodeljene, ne bodo mogli uporabljati brez ustanovitve stvarne služnosti nujne poti.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sedaj urejen dostop po poti, ki se začne na skrajnem severozahodnem delu parc. št. 625/8, se po tej parceli nadaljuje protu jugu, nato pa parc. št. 625/8 prečka proti zahodu in nato po meji med parc. št. 625/8 in 625/9 poteka proti jugu do novo nastale parc. št. 625/14. Izvedenec geodet je v izvedenskem mnenju navedel, da bi bil najprimernejši in najmanj obremenjujoč dostop do vseh zemljišč po novem dostopu, ki bi potekal od javne ceste po meji zemljišč parc.št. 625/9 in 625/8 naravnost proti jugu do novo nastale parc. št. 625/14. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da bi lahko novo pot ustanovilo le ob soglasju vseh udeležencev postopka. Ker nasprotni udeleženec z ustanovitvijo stvarne služnosti poti, kot jo je predlagal izvedenec, ni soglašal, je sodišče prve stopnje to možnost opustilo. To stališče sodišča prve stopnje ni pravilno, saj stvarno služnost poti sodišče ustanovi po pravilih ZNP za dovolitev nujne poti, po katerih pa soglasje lastnikov obremenjenih zemljišč ni potrebno.

Zakon o nepravdnem postopku v 143. členu določa, da sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ne ovira izkoriščanje ali uporaba zemljišča, po katerem naj bi nujna pot potekala. Pri odločanju o vrsti, obsegu in poteku nujne poti sodišče upošteva potrebe zemljišča, ki pot potrebuje. Pri tem je treba upoštevati, da se tuje zemljišče čim manj obremeni. Sodišče bi moralo ta merila upoštevati in na podlagi teh meril oceniti, katera od obeh poti je za služeča zemljišča najmanj obremenjujoča, čeprav se vsi udeleženci s tako ureditvijo ne bodo strinjali. Prav tako sodišče ni ocenilo, ali je za potrebe gospodujočih zemljišč nujna širina poti 5m, ali pa bi zadoščala tudi manj široka pot. Pritožnika imata prav, da mora biti služnostna pravica poti ustanovljena v korist vseh zemljišč, ki nimajo za redno obdelavo ali uporabo potne zveze z javnim potnim omrežjem. To pa pomeni da mora biti pot ustanovljena tudi v korist parc. št. 625/9 v breme parc. št. 625/8 (in obratno v primeru variante I), na kar opozarja družba D. v pritožbi, prav tako pa tudi v korist prac. št. 625/13 v breme parc. št. 625/15 in 625/14 in v korist parc. št. 625/15 v breme parc.

št. 625/14, na kar opozarja B.V. v pritožbi. Vsega tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Res je tudi, da sodišče prve stopnje tudi ni ocenilo, ali je zaradi ustanovljene služnosti katero od zemljišč manj vredno in je zaradi tega to treba upoštevati pri delitvi. Višje sodišče je tako ugotovilo, da je bilo zaradi zmotne uporabe določb ZNP dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je na podlagi 355. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99 do 2/04, v nadaljevanju ZPP), ki se v skladu z 37. členom ZNP smiselno uporablj a v nepravdnem postopku, pritožbama ugodilo in je sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Višje sodišče še navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da med skupne stroške postopka za delitev stvari, ki jih trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev, spadajo tudi stroški izrisa nujne poti. Zakon o nepravdnem postopku v 142. členu namreč ne izključuje možnosti, da skico naredi strokovnjak geodet. Glede na to, da mora sklep sodišča obsegati natančen potek nujne poti in da je skica o poteku nujne poti sestavni del sklepa, je v korist vseh udeležencev, da je skica poti strokovno izrisana.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.