Jedro

Dejstvo, da prvostopenjsko sodišče udeležencu ni poslalo listin, na podlagi katerih je bil dovoljen vpis, ne predstavlja nobene kršitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor udeleženca M.P. in potrdilo sklep Dn 262831/2013 z dne 17.6.2014, s katerim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica, pri v uvodu navedenih nepremičninah, last K. d.o.o., dovolila vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe v korist predlagatelja C. d.o.o., ter izbris hipotek oz. zaznamb, opravljenih v obdobju od 27.1.2012 do 3.1.2014, med drugim tudi hipoteke, vknjižene v korist M.P. Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje M.P. Ponavlja svoj predlog, da mu sodišče vroči dokumente na podlagi katerih je dovolilo vpis, da se bo lahko o njih izjasnil. Zanika, da bi imel te listine na razpolago z vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo. Meni, da ima pravico biti udeležen v postopku, aktivno pa lahko sodeluje le, če se mu omogoči vpogled v cel spis. Ne strinja se, da zemljiškoknjižni postopek ni kontradiktoren postopek. Če je vložen ugovor, mora sodišča izpeljati kontradiktoren postopek in dati udeležencem možnost, da se izjavijo o vseh pomembnih dejstvih in listinah. Sklicuje se na sklep VSK I Cp 608/2002. Ureditev, da bi bila zaznamba vrstnega reda eno leto, to leto pa se šteje od vpisa zaznambe vrstnega reda v zemljiško knjigo, je po njegovem mnenju neustavna. V praksi pomeni, da če je zaznamba vpisana takoj velja le eno leto, če pride do vpisa čez tri leta pa štiri leta. Tako razlikovanje nepremičnine njihovih lastnikov ni ustavno. Roke je treba šteti od dneva vpisa plombe. Zaznamba bi morala v konkretnem primeru učinkovati do 17.1.2013, zato je bil predlog za vpis v zaznamovanem vrstnem redu vložen prepozno. Predlaga spremembo sklepa z ugoditvijo ugovoru in zavrnitvijo predloga za vpis.

Pritožba ni utemeljena.

Po mnenju pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo ugovor udeleženca, ta tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni bil utemeljen. Dejstvo, da prvostopenjsko sodišče udeležencu ni poslalo listin, na podlagi katerih je bil dovoljen vpis, ne predstavlja nobene kršitve. Drži sicer kar pravi udeleženec, da je postopek, ki se vodi po ugovoru, kontradiktoren postopek. Zmotno pa meni, da postopek ni kontradiktorno izpeljan, če sodišče udeležencem ne vroči listin, ki so podlaga za vpis. Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) ima posebne določbe o zagotavljanju javnosti zemljiške knjige. Iz teh določb je razvidno, da ima vsakdo, ki izkaže upravičen interes, pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče v primeru, če je bilo o vpisu že pravnomočno odločeno, izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oz. overjeni prepis listine vložen v zbirko listin, v primeru, da o vpisu še ni bilo odločeno lahko vsak zahteva, da se mu izda prepis zemljiškoknjižnega predloga in listin, ki so mu priložene oz. listin na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, pri čemer upravičenega interesa ni treba izkazovati (196. členom ZZK-1). Izpis listin iz informatizirane zbirke listin mora v skladu s 196. členom ZZK-1 izdati vsako zemljiškoknjižno sodišče, v primeru, če o vpisu še ni bilo odločeno, pa mora izpis listine izdati tudi vsak notar (197. člen ZZK-1). Ker zakon ne predvideva vročanja teh listin udeležencem postopka, udeleženci pa se lahko seznanijo z listinami na način, določen v zakonu, ni mogoče slediti pritožbenim očitkom, ki se nanašajo na kršitev pravice do izjave.

Pritožba neutemeljeno ponavlja tudi ugovorne trditve, ki se nanašajo na trajanje zaznambe vrstnega reda. Tudi na to vprašanje je prvostopenjsko sodišče pravilno odgovorilo, zato pritožbeno sodišče njegovih razlogov ne bo ponavljalo. Zakonske določbe, ki urejajo vprašanje veljavnosti zaznambe vrstnega reda so jasne, zaznamba učinkuje od dneva vpisa plombe in neha veljati z iztekom enega leta od dneva vpisa zaznambe vrstnega reda v zemljiško knjigo.

V pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).