Jedro

V tem plačilnem nalogu je bila tožena stranka opozorjena na možnost vložitve ugovora in da bo o njem odločalo sodišče, ki je plačilni nalog izdalo, torej Okrožno sodišče v Ljubljani. Prav tako je bila opozorjena na pravne posledice neplačila sodne takse v danem roku iz plačilnega naloga oziroma nezaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse v istem roku in sicer, da bo sodišče štelo, da je tožena stranka pritožbo umaknila.

Več kot očitno je, da je sodišču, ki je izdalo plačilni nalog, v zvezi s plačilom sodne takse, za katero je bil izdan, dana pristojnost odločanja tako o ugovoru zoper plačilni nalog, kot tudi o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse za pritožbo. Kako bi sicer sodišče v primeru neplačila sodne takse ali nezaprosila za taksno oprostitev v določenem roku sploh lahko ugotovilo obstoj pravnih posledic neaktivnosti taksnega zavezanca v nakazani smeri.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo predlog tožene stranke z dne 19. 4. 2019 za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je toženka predlog za oprostitev plačila sodne takse vložila prepozno.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je pritožbene razloge kršitev pravil postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne izpodbija časovnega sosledja dogodkov, ki so privedli do izdaje izpodbijanega sklepa in sicer: - da je 14. 3. 2019 pravočasno vložila pritožbo zoper sodbo z dne 30. 1. 2019, - da je plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo prejela 5. 4. 2019, - da je sodišče prejelo dne 25. 4. 2019 vlogo tožene stranke – predlog za oprostitev/odlog plačila sodnih taks, ki jo je 19. 4. 2019 vložila na Okrajno sodišče v Ljubljani – Centralni oddelek za verodostojno listino.

5. Tako ni sporno, da je prispel pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani predlog za oprostitev/odlog plačila sodnih taks po poteku 15-dnevnega roka od prejema plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo.

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da sodišče ni prepoznalo predloga toženke za taksno oprostitev kot pravočasne, ker bi bili izpolnjeni pogoji iz desetega odstavka 112. člena ZPP, po katerem se šteje vloga za pravočasno, če jo je nepristojno sodišče prejelo pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa je prispela po izteku roka, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika ali očitni pomoti vložnika. Nevednosti toženki ni pripisalo zato, ker je pritožbo zoper sodbo (za katero je toženko pozvalo k plačilu sodne takse po izdanem plačilnem nalogu), toženka vložila pravilno pri pristojnem sodišču, tudi plačilni nalog je prejela od istega sodišča, zato ni bilo razloga, da bi bila tožena stranka v nevednosti glede vprašanja, kam vložiti predlog za oprostitev plačila sodne takse. Očitne pomote vložnika pa glede na okoliščine primera tudi ni prepoznalo, ker iz dohodnega zaznamka izrecno izhaja, da je navedena opr. št. VL 96369/2017, ki je opravilna številka predhodno vodenega izvršilnega postopka.

7. Pritožnica pa s pritožbo izpodbija zaključek prvostopenjskega sodišča, da izročitev vloge nepristojnemu sodišču ne gre pripisati njeni nevednosti. Opozarja na to, da je bila v zvezi z vložitvijo pritožbe izrecno v sodbi poučena, kam jo mora vložiti, takega pouka pa glede predloga za oprostitev oziroma odlog plačila sodnih taks ni bila deležna. Takšne predloge je vlagala pri Okrajnem sodišču v Ljubljani elektronsko, tudi predmetnega, zato je bila prepričana, da bo preko elektronske aplikacije dodeljen pristojnemu sodišču. Sodišče bi po stališču pritožnice moralo upoštevati, da nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena ZPP in je predlog vložila sama kot prava neuka stranka.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je, kot izhaja iz spisovnega gradiva, tožena stranka sicer res že v predhodnem izvršilnem postopku predlagala oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse po prejemu plačilnega naloga z dne 22. 11. 2017 za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino. Navedeno sodišče je tudi s sklepom opr. št. VL 96369/2017 z dne 11. 1. 2018 odločilo o tem predlogu. Potem, ko je bil v izvršilnem postopku izdan istega dne še sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi opr. št. VL 96369/2017 z dne 20. 10. 2017 v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena, pa se je postopek nadaljeval pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Slednje je tudi izdalo sodbo in po pritožbi tožene stranke zoper njo še dne 19. 3. 2019 plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo (list. št. 116 do 117). V tem plačilnem nalogu je bila tožena stranka opozorjena na možnost vložitve ugovora in da bo o njem odločalo sodišče, ki je plačilni nalog izdalo, torej Okrožno sodišče v Ljubljani. Prav tako je bila opozorjena na pravne posledice neplačila sodne takse v danem roku iz plačilnega naloga oziroma nezaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse v istem roku in sicer, da bo sodišče štelo, da je tožena stranka pritožbo umaknila.

9. Več kot očitno je, da je sodišču, ki je izdalo plačilni nalog, v zvezi s plačilom sodne takse, za katero je bil izdan, dana pristojnost odločanja tako o ugovoru zoper plačilni nalog, kot tudi o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse za pritožbo. Kako bi sicer sodišče v primeru neplačila sodne takse ali nezaprosila za taksno oprostitev v določenem roku sploh lahko ugotovilo obstoj pravnih posledic neaktivnosti taksnega zavezanca v nakazani smeri.

10. Plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo ni izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani, pač pa Okrožno sodišče v Ljubljani. O taksni oprostitvi odloča tisto sodišče, ki vodi postopek o glavni stvari. Potem, ko je bila zadeva iz predhodnega izvršilnega postopka prenesena v pravdni postopek, je bilo vsakršno odločanje v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani torej po logiki stvari izključeno. Pritožbeno sodišče zato ne more slediti pritožnici glede opravičljive nevednosti o nepristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani za odločanje o taksni oprostitvi kot prava neuki stranki.

11. Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na vložitev vloge v elektronski obliki, zaradi česar naj bi bila vloga preko elektronske aplikacije dodeljena pristojnemu sodišču. Pritožnica ne pojasni, kje je našla podlago za takšno sklepanje. V tretjem odstavku 112. člena ZPP je določen samo čas izročitve vloge sodišču, na katerega je naslovljena, s trenutkom, ko jo je prejel informacijski sistem sodstva, če se vloga vloži v elektronski obliki. Pritožnica pa ne izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je bil predlog za taksno oprostitev / odlog plačila sodne takse za pritožbo naslovljen na Okrajno sodišče v Ljubljani.

12. Tako se pokaže, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).