Jedro

Ker je bil stečajni upravitelj z vabilom na narok seznanjen, pa se je (sicer v zmoti) odločil, da nanj ne bo pristopil, torej je možnost, da bi se naroka udeležil, imel, ni pa je izkoristil, obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP ne more uspešno uveljavljati.

Izrek

I. Predlog za obnovo postopka se zavrne.

II. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna tožencu v roku 15 dni povrniti 1.329,26 EUR stroškov postopka v zvezi s predlogom za obnovo postoka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 29. 2. 2012 izdalo sodbo, s katero je ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Piranu z dne 6. 8. 2007, opr. št. In 81/2007 (red. št. 28). Toženec se je zoper to sodbo pravočasno pritožil (red. št. 29). Ker je bil po zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje nad tožečo stranko uveden stečajni postopek, je sodišče prve stopnje po prekinitvi postopka (red. št. 37) in prevzemu s strani stečajnega upravitelja (red. št. 39) nadaljevalo postopek s stečajnim upraviteljem (red. št. 40). Pritožbeno sodišče je stečajnemu upravitelju za tožečo stranko 13. 2. 2013 vročilo vabilo na pritožbeno obravnavo (vročilnica, speta k odredbi sodnika z dne 11. 2. 2013, red. št. 41). Stečajni upravitelj kljub izkazanemu vabilu na narok pred pritožbenim sodiščem ni pristopil (zapisnik o naroku za glavno obravnavo pred Višjim sodiščem v Ljubljani z dne 11.3. 2013, red. št. 41). Pritožbeno sodišče je izdalo sodbo, s katero je pritožbi toženca ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Piranu z dne 6. 8. 2007, opr. št. In 81/2007, in tožbeni zahtevek zavrnilo (red. št. 42).

2. Tožeča stranka je v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča vložila predlog za obnovo postopka, v katerem navaja, da ga vlaga pravočasno in iz razloga po 2. točki 394. člena ZPP. Navaja, da je treba po začetku stečajnega postopka vsa pisanja vročati na naslov stečajnega upravitelja, vpisan v poslovni register. Vabilo pritožbenega sodišča stečajnemu upravitelju sploh ni bilo vročeno, kar izhaja iz na vabilu navedenega naslovnika, saj ga je vabilo na domači (S.), namesto na naslov, kjer opravlja podjetniško dejavnost (G.). Stečajnemu upravitelju ni znano, kdo naj bi podpisal vročilnico. Sodišče je kršilo 251. člen v zvezi s 229. členom ZFPPIPP. Podrejeno navaja, da je bil na vabilu kot pooblaščenec tožeče stranke naveden odvetnik A. K., zato je bilo utemeljeno sklepati, da je sodišče vabilo vročalo pooblaščencu, ki jo je zastopal do začetka stečajnega postopka in tudi po njem. Vabilo pooblaščencu ni bilo vročeno, zato na narok ni pristopil. Glede na navedeno stečajni upravitelj ni mogel vedeti, da sodišče še ni seznanjeno z nadaljnjim zastopanjem tožeče stranke s strani prejšnjega pooblaščenca in da pooblaščencu vabilo na narok ni bilo vročeno. Ker zaradi nepravilne vročitve vabila tožeči stranki ni bila dana možnost obravnavanja, predlaga, da višje sodišče predlogu ugodi in svojo sodbo razveljavi. Podredno iz teh razlogov uveljavlja vrnitev v prejšnje stanje.

3. Toženec je na vročen predlog pravočasno odgovoril in navaja, da za obnovo postopka niso podani pogoji. Navaja, da je iz podatkov v spisu razvidno, da je bil stečajnemu upravitelju sklep z dne 12. 12. 2012, opr. št. 3271/2008-II, vročen na naslov S. Gre za sklep o ugotovitvi, da je predmetni postopek prekinjen zaradi stečaja nad tožečo stranko, in poziv stečajnemu upravitelju, naj prevzame postopek. Stečajni upravitelj ob prevzemu sklepa ni obvestil sodišča, da bi bilo z vročitvijo karkoli narobe. Nadalje navaja, da iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je stečajni upravitelj vabilo na narok prevzel. Očitek tožeče stranke, da mu vabilo na narok ni bilo poslano na pravi naslov, sicer drži, a ga je upravitelj prejel. Poleg tega se na prvi pogled vidi, da je pisava na vročilnici, ki se nanaša na sklep 21. 12. 2012, enaka pisavi na vročilnici za vabilo na narok in sodbo višjega sodišča. Predlaga zavrnitev predloga.

4. Predloga za obnovo postopka in vrnitev v prejšnje stanje nista utemeljena.

O predlogu za obnovo postopka

5. Če se razlog za obnovo postopka nanaša le na postopek pred višjim sodiščem, pošlje sodišče prve stopnje po naroku za obravnavanje predloga za obnovo postopka zadevo temu višjemu sodišču, da izda odločbo. O predlogu za obnovo postopka odloči senat višjega sodišča brez obravnave (401. člen ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je opravilo narok za obravnavo predloga za obnovo postopka 13. 6. 2013 (red. št. 49), nato pa na pobudo pritožbenega sodišča (red. št. 52) še en narok, na katerem je izvedlo še preostale, pravočasno predlagane dokaze (28. 11. 2008, red. št. 53). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlog za obnovo postopka sicer vložen v roku (1) in je dovoljen, ni pa utemeljen na podlagi obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP.

7. Nobenega dvoma ni, da vabilo na pritožbeno obravnavo za 11. 3. 2013 ob 9.00 uri stečajnemu upravitelju ni bilo vročeno na naslov G., ki je tisti naslov, na katerega bi pritožbeno sodišče stečajnega upravitelja v skladu z določbami ZFPPIPP (2) moralo vabiti. Po začetku stečajnega postopka je namreč treba vsa pisanja v sodnih in drugih postopkih, ki jih je sicer potrebno vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki ali drugemu udeležencu postopka, vročiti stečajnemu upravitelju na naslov, vpisan po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 229. člena ZFPPIPP (3). Ker stečajni upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja prek pravnoorganizacijske oblike (d. o. o.), je treba vsa pisanja za stečajnega dolžnika vročati na naslov sedeža (4) pravnoorganizacijske oblike, prek katere stečajni upravitelj opravlja svoje naloge (251. člena ZFPPIPP) (5). Iz podatkov v spisu izhaja, da je stečajni upravitelj sodišču 2. 10. 2012 sporočil, da posluje prek V., d.o.o., ki posluje na naslovu G. (list. št. 79).

8. V primeru, da bi bilo vabilo na narok stečajnemu upravitelju na drug/domači naslov (S.) vročeno s fikcijo, bi bila taka vročitev očitno nepravilna (in predlog za obnovo postopka brez nadaljnjega utemeljen), saj fikcija vročitve nikoli ne more nastopiti, če se vroča na nepravilen naslov. Drugače pa je v primeru, kadar je vabilo dejansko vročeno naslovniku, pa čeprav na drugem/nepravilnem naslovu. Bistvo vročanja namreč ni v tem, kje se vroča, temveč da se stranka, ki ji je sodno pisanje namenjeno, seznani z njeno vsebino. Ko naslovnik prejme sodno pisanje, so vse morebitne nepravilnosti pri vročanju sanirane (šesti odstavek 139. člena ZPP). Za odločitev o predlogu tožeče stranke je torej ključno, ali je stečajni upravitelj vabilo na narok prejel oziroma bil z njim seznanjen ali ne.

9. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tega, kar v njej piše, lahko pa stranka dokazuje nasprotno (prvi odstavek 224. člena ZPP). Tožeča stranka s predlogom za obnovo postopka izpodbija dejstvo, ki izhaja iz vročilnice, spete k red št. 41, da je na naslovu S. stečajni upravitelj podpisal prejem vabila za glavno obravnavo. V podkrepitev svojih navedb je predlagala vpogled v nekatere listine (vabilo na narok za pritožbeno obravnavo (A 12) in izpis in poslovnega registra (A 13)) ter zaslišanje stečajnega upravitelja (glej seznam dokaznih predlogov na list. št. 102 v spisu). Dokazni predlog za postavitev izvedenca grafologa je podala šele na naroku za obravnavo predloga za obnovo postopka pred sodiščem prve stopnje (13. 6. 2013), kar je v nasprotju s 397. členom ZPP, pa tudi očitno po izteku subjektivnega roka iz prvega odstavka 396. člena ZPP, zato je prekludirana.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v dokaznem postopku (z izvedbo pravočasno predlaganih dokazov) uspela izpodbiti domnevo, ki izhaja iz vročilnice za vabilo na glavno obravnavo pred pritožbenim sodiščem. Stečajni upravitelj je ob zaslišanju zanikal, da bi bil podpis na sporni vročilnici (v spisu je speta k odredbi sodnika poročevalca pod red. št. 41) njegov, kot svojega pa je pripoznal podpis na vročilnici, speti k red. št. 37 (gre za vročilnico, speto k list. št. 87 te red. št. in je naslovljena nanj). Pripoznani podpis je prima facie enak podpisu pa pooblastilu (A 11) in podpisu zapisnika o naroku (list. št. 121), ki sta nedvomno podpisa stečajnega upravitelja. Ker podpis na sporni vročilnici vabila za narok na pritožbeno obravnavo ni niti podoben temu podpisu, pritožbeno sodišče verjame stečajnemu upravitelju, da vročilnice ni sam podpisal. 11. Toda navedeno še ne zadostuje, da bi bilo predlogu za obnovo postopka mogoče ugoditi. Po 2. točki 394. člena namreč gola nezakonitost postopanja ni razlog za obnovo, temveč mora biti strani zaradi tega odvzeta možnost obravnavanja v postopku (6), poleg tega pa šesti odstavek 139. člena ZPP določa, da se na kršitve pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. Če je stečajni upravitelj vabilo prejel/bil z njim seznanjen (tako trdi toženec), se na obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ne more uspešno sklicevati.

12. Pritožbeno sodišče enostavno ne more mimo opažanja, da je podpis na sporni vročilnici (speta k red. št. 41), ki je naslovljena „stečajni upravitelj D. M., S.“, prima facie enak podpisu na vročilnici, ki je speta k red. št. 37 in je naslovljena na „V., d. o. o., G.“. Stečajni upravitelj podpisa sicer ni prepoznal, a gre nedvomno za osebo, ki je v imenu V., d. o. o., prejela sodno pisanje in ga stečajnemu upravitelju tudi izročila (glej list. št. 88), zato pritožbeno sodišče ne dvomi, da je, čeprav je bila sporna sodna pošiljka naslovljena na domači naslov stečajnega upravitelja, ta oseba zanj prevzela tudi to sodno pisanje. Zaslišani je tudi izpovedal, da pošto, čeprav je naslovljena na en naslov, dobi na drugega (list. št. 126). Poleg tega je skrajno neverjetno, da je sporno vabilo edino sodno pisanje, ki ga zakoniti zastopnik ne bi prejel, čeprav so bila tudi druga vročana na domači naslov, zlasti sodba pritožbenega sodišča (glej vročilnico, speto k red. št. 42), pa tudi sklep o nadaljevanju postopka (red. št. 40), čeprav tudi ta dva podpisa očitno nista njegova, pa je ob zaslišanju potrdil, da je bil s sodbo pritožbenega sodišča seznanjen. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče ne verjame stečajnemu upravitelju, da z vabilom na pritožbeno obravnavo, čeprav je vročilnico podpisala druga oseba, ni bil seznanjen.

13. Ob povedanem velja dodati, da predlagatelj le posredno zatrjuje, da vabila na narok ni prejel (ker da mu ni bilo vročeno na pravilen naslov oziroma, kot se izrazi sam, ker na vabilu ni bil pravi „naslovnik“), izrecno pa tega ne zatrjuje. Nasprotno, iz podrednih razlogov predloga je razbrati, da je vabilo prejel, a je zmotno mislil, da ga je prejel tudi odvetnik, zato se naroka sam ni udeležil. Možnost, da bi se naroka udeležil, je torej imel, ni pa je izkoristil, zato obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP ne more uspešno uveljavljati.

O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje

14. Glede podrejeno uveljavljanih razlogov pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da ti ne morejo predstavljati razlogov za obnovo postopka, temveč so lahko kvečjemu argumenti za utemeljitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga tožeča stranka uveljavlja podredno. Če je stečajni upravitelj vedel za razpisan narok, pa se ga ni udeležil, ker je bil v zmoti, misleč, da bo nanj pristopil odvetnik, je treba odgovoriti na vprašanje, ali je taka zmota upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje (prvi odstavek 116. člena ZPP). Razlog za nastalo situacijo (izdaja sodbe pritožbenega sodišča, izdana na podlagi drugega odstavka 348. člena ZPP, po katerem je posledica neupravičenega izostanka tožeče stranke sankcionirana tako, da navedbe nasprotne stranke v pravnem sredstvu štejejo za resnične) je v takem primeru namreč na strani tožeče stranke in ne sodišča, torej pojmovno ne more iti za obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP.

15. Pritožbeno sodišče glede na 117. člen ZPP ocenjuje, da je pristojno za odločanje tudi o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, saj je do zamude dejanja prišlo pred njim. Predlog je podan pravočasno (drugi in tretji odstavek 117. člena). Pritožbeno sodišče mora odgovoriti na vprašanje, ali drži, da je stečajni upravitelj lahko mislil, da je sodišče že seznanjeno z njegovim pooblastilom odvetniku, zato sam na narok ni pristopil, oziroma, povedano drugače, ali je imel za ne pristop na narok upravičen razlog. Pritožbeno sodišče meni, da ne.

16. Po podatkih spisa je isti odvetnik, ki sedaj zastopa tožečo stranko prek stečajnega upravitelja, zastopal tožečo stranko pred začetkom stečajnega postopka. Pooblastilno razmerje med tožečo stranko in odvetnikom je z dnem začetka stečajnega postopka prenehalo (245. člen ZFPPIPP). O začetku stečajnega postopka je stečajni upravitelj sodišče obvestil sam (list. št. 78), prosil za seznam zadev, kjer nastopa stečajni dolžnik, ter predlagal prekinitev postopka. Stečajnemu upravitelju je bil vročen sklep o prekinitvi postopka (tega (red. št. 37) je neposredno prejel, kot je pojasnil ob zaslišanju), iz glave tega sklepa, pa jasno izhaja, da ne tožeče stranke ne stečajnega upravitelja ne zastopa odvetnik. Stečajni upravitelj je 17. 1. 2013 prevzel pravdni postopek in sodišču ni sporočil, da ga bi ga zastopal odvetnik (list. št. 89), zato je bil tudi sklep o nadaljevanju postopka vročen stečajnemu upravitelju (red. št. 40). Pooblastilo je odvetnik sodišču predložil šele 2. 4. 2013 ob vložitvi sedaj obravnavanih predlogov. Predlagatelj ne pojasni, kdaj, če je to storil prej, naj bi dal pooblastilo in obvestil sodišče niti za to ne predloži nobenih dokazov.

17. Stečajni upravitelj je posebej kvalificirana oseba, zato je treba njegova ravnanja presojati strožje (7). Ob prejemu vabila na pritožbeno obravnavo bi se ob zgoraj povzetem moral in mogel zavedati, da za zastopanje v tem pravdnem postopku ni pooblastil odvetnika (ne glede na to, da je bil v izpisu iz vpisnika PUND še vedno naveden odvetnik, kar je posledica dejstva, da je zastopal tožečo stranko pred uvedbo stečajnega postopka). Taka zmota stečajnega upravitelja ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo tudi ta predlog.

18. Pritožbeno sodišče je tožencu priznalo 800 točk za odgovor na predlog za obnovo (po tar. št. 20 bi mu sicer šlo 1200 točk, a jih ne zahteva) ter dvakrat po 800 točk za naroka, na katerem se je ta predlog obravnaval in so se izvajali dokazi (tar. št. 20). Skupaj mu je sodišče priznalo 2400 točk (vrednost 0,459 EUR). Za predlog in prvi narok pripada tožencu 20 %, za drugi narok pa 22 % DDV. Skupaj mu je tožeča stranka tako dolžna povrniti 1.329,26 EUR.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba, ki jo je treba vložiti pisno, v dveh izvodih, v roku 15 dni, in sicer pri sodišču prve stopnje, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožba mora obsegati navedbo odločbe, zoper katero se vlaga, izjavo, ali se odločba izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Pritožba je vložena pravočasno, če je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. Če bo stranka vložila pritožbo po pooblaščencu, mora biti ta oseba odvetnik ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer jo bo sodišče zavrglo.

(1) Predlog je vložen znotraj subjektivnega roka 30 dni (2. točka prvega odstavka 396. člena ZPP), objektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka iz 2. točke 394. člena ZPP pa zakon ne predpisuje (tretji odstavek 396. člena ZPP).

(2) ZFPPIPP v 251. členu določa, da je treba po začetku stečajnega postopka je treba vsa pisanja v sodnih in drugih postopkih, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki ali drugem udeležencu postopka, vročiti upravitelju: 1. v primeru iz 5. točke tretjega odstavka 110. člena tega zakona: na poslovni naslov pravnoorganizacijske oblike, prek katere opravlja pristojnosti in naloge upravitelja, vpisan v register po tretji alineji 2. točke drugega odstavka 229. člena tega zakona, in 2. v drugih primerih: na njegov naslov, vpisan po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 229. člena tega zakona.

(3) Tako Višje sodišče v Celju v sklepu z dne 28. 3. 2013, opr. št. Cpg 61/2013. (4) Primerjaj tudi prvi odstavek 131. člena ZPP.

(5) Tako Višje delovno in socialno sodišče v sklepu z dne 17. 1. 2013, opr. št. Pdp 1411/2012. (6) Opustitev pravilne vročitve, ki ni imela za posledico, da bi bila toženki odvzeta možnost obravnavanja, ne predstavlja avtomatično kršitve kontradiktornosti. Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 16. 6. 2011, opr. št. II Cp 245/2008. (7) Na podlagi ustaljene sodne prakse se upravičenost ali neupravičenost zamude v postopku za vrnitev v prejšnje stanje presoja po merilih krivde. Glej Višje sodišče v Ljubljani z dne 8. 5. 2013, opr. št. II Cp 1224/2013.