Jedro

Navedba okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnih vprašanj, je torej ena od bistvenih sestavin predloga, saj je v skladu s 367.a členom ZPP za dopustitev revizije pomemben širši interes in ne zgolj interes stranke za drugačno odločitev.

Tožena stranka je v svojem predlogu sicer navedla sporna vprašanja, vendar ni navedla okoliščin, ki kažejo na pomembnost teh vprašanj v smislu 367.a člena ZPP. Z zadnjim vprašanjem, ki se nanaša na to, ali je sodišče dolžno združiti več tožb v en postopek, tožena stranka tudi ni konkretizirala zatrjevano kršitev določb postopka, kot to zahteva četrti odstavek 367.b člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki, da plača tožeči stranki razliko stroškov prevoza na delo in z dela od septembra 2020 do vključno maja 2021 v določenih mesečnih zneskih z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne zapadlosti, kot to izhaja iz I. točke izreka. Višji zahtevek je zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da tožena stranka sama trpi svoje stroške postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti njene stroške postopka (III. točka izreka). Odločilo je tudi, da je tožena stranka zavezana za plačilo sodne takse (IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo, potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje ter odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti njene stroške odgovora na pritožbo.

3. Tožena stranka v predlogu za dopustitev revizije postavlja naslednja vprašanja: ‒ ali je delavec upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini cene mesečne vozovnice ali v višini cen posameznih vozovnic za prihod in odhod z dela, če dela cel mesec; ‒ ali je delavec upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini cene subvencionirane vozovnice, če lahko kupi subvencionirano vozovnico po tej ceni; ‒ ali lahko delodajalec, ki je zavezan pravilom javnih uslužbencev, določi višje povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela in se to upošteva pri odmeri povračila stroška; ‒ ali je sodišče dolžno združiti v en postopek več tožb, ki se nanašajo na enako pravno in dejansko stanje, v obravnavanem primeru na zahtevke za višje plačilo prevoza na delo in z dela pri istem delodajalcu.

4. Predlog ni dovoljen.

5. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena ZPP). Navedba okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnih vprašanj, je torej ena od bistvenih sestavin predloga, saj je v skladu s 367.a členom ZPP1 za dopustitev revizije pomemben širši interes in ne zgolj interes stranke za drugačno odločitev. Te bistvene okoliščine mora utemeljiti stranka, ki predlaga revizijo. Če tega ne stori, jo zadenejo posledice zavrženja predloga (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

6. Tožena stranka je v svojem predlogu sicer navedla sporna vprašanja, vendar ni navedla okoliščin, ki kažejo na pomembnost teh vprašanj v smislu 367.a člena ZPP. Z zadnjim vprašanjem, ki se nanaša na to, ali je sodišče dolžno združiti več tožb v en postopek, tožena stranka tudi ni konkretizirala zatrjevano kršitev določb postopka, kot to zahteva četrti odstavek 367.b člena ZPP.

7. Glede na navedeno in v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP je vrhovno sodišče predlog zavrglo.

8. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

1 Sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.