Jedro

Dokazi so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, in ne temu, da stranke z njegovo pomočjo izvedo, kakšne trditve naj postavijo. Od tega sta sicer dopustni izjemi v primeru, da se z določnim sklicevanjem na priloge izogne neracionalnemu povzemanje vsebine takšnega dokaza v vlogo zaradi njegove obsežnosti ali v primeru ko gre za predpravdno izvedensko mnenje.

Postavitev novega izvedenca ni bila potrebna, saj bi na podlagi podatkov, ki jih je izvedenec posredoval sodišču (o nesporno ugotovljenih depresijah) o tem lahko odločilo sodišče samo. Na podlagi izvedenčevih ugotovitev, da so odstopanja znotraj dopustnih standardov in da se igrišče normalno uporablja pa je napravilo zaključek, da napake niso izkazane. Zaradi tega ni podana bistvena kršitev določb postopka, ker sodišče prve stopnje ni ponovilo dokaza z novim izvedencem.

Toženka je višino znižanja plačila utemeljevala s tem, da je bil med strankama in podizvajalcem tožnice sklenjen dogovor o znižanju plačila v višini vtoževanega zneska. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da takšen dogovor ni bil sklenjen, česar pritožba ne izpodbija. Drugih trditev v zvezi z višino znižanja plačila toženka ni podala. Zaradi tega z uveljavljanjem ugovora tudi sicer ne bi mogla uspeti, saj zgolj obstoj napak (če bi bil izkazan) ne zadošča za uspešno uveljavljanje ugovora, ker je trditveno in dokazno breme v zvezi z znižanjem plačila na toženki.

Izrek

I. Pritožba toženke se zavrne in sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

II. Pritožbi tožnice se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da je toženka dolžna v 15 dneh povrniti tožnici 3.999,38 EUR pravdnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

III. Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa tožnici v 15. dneh povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 447,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 114883/2017 z dne 4. 12. 2017 (I. točka izreka), s katerim je bilo toženki naloženo plačilo 9.836,07 EUR. Toženki je naložilo še plačilo pravdnih stroškov tožnice v znesku 3.759,52 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek v celoti. Priglasila je stroške pritožbenega postopka

3. Tožnica se pritožuje zoper stroškovni del sodbe (II. točka izreka) in višjemu sodišču predlaga, da v tem delu sodbo spremeni, tako, da tožnici prizna 1200 točk za pripravljalne vloge IV do IX, skupaj z 2% materialnimi stroški in 22% DDV. V odgovoru na tožbo se tožnica zavzema za zavrnitev pritožbe toženke. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba toženke ni utemeljena. Pritožba tožnice je utemeljena.

**Glede pritožbe toženke**

5. Obravnavani spor se nanaša na plačilo zneska 9.836,07 EUR, ki ga tožnica zahteva kot podizvajalka toženke, pri obnovi otroškega igrišča Osnovne šole X. Tožnica je (preko svojega podizvajalca M. d. o. o.) asfaltirala otroško igrišče, kar je bilo dokončano 31. 8. 2016. Tožnica je istega dne izstavila račun v višini 20.342,28 EUR, ki je bil poravnan delno, v višini vtoževanega zneska pa je ostal neplačan. Na malem igrišču za nogomet so ob dežju nastale luže, ki so zastajale, to pa se ponavlja ob vsakem dežju.

6. Toženka se je branila s sklicevanjem na napake opravljenega dela. Navajala je, da je napake pravočasno grajala, med strankama pa je bil dosežen ustni dogovor za znižanje kupnine v višini vtoževanega zneska. Sodišče prve stopnje ugovorom toženke ni sledilo in je presodilo, da toženka ni izkazala obstoja napak. Iz izvedenskega mnenja izvedenca B. R. namreč izhaja, da je asfaltirano igrišče zgrajeno v dopustnih mejah toleranc standardov in normativov, ter je izvedeno strokovno, ugotovljena odstopanja pa so brez posebnih vplivov na omejitev uporabnosti igrišča. Nadalje je sodišče prve stopnje zaključilo, da toženka ni uspela dokazati dogovora o znižanju kupnine.

7. Pritožba graja zaključek sodišča prve stopnje glede nastopa prekluzije. Iz prvostopenjske sodbe izhaja, da je toženka po prvem naroku za glavno obravnavo podala konkretne trditve o napakah glede stikov, to je na stiku dveh hodov stroja evidentiranega hladnega stika, ter na V delu asfaltirane površine vidne večje neustrezno obdelane površine asfalta. Ker je toženka navedene trditve podala po prvem naroku za glavno obravnavo, jih je sodišče prve stopnje štelo za prepozne (prvi odstavek 286. člena ZPP). Pritožba navaja, da je že v svoji prvi vlogi (stran 4) zapisala: _„Gradbeni nadzornik, g. G. je dne 3. 10. 2016 podal zapisnik o kvalitetnem pregledu izvršenih del […] v katerem so v prvi točki opisane neskladnosti glede izvedbe asfaltiranega igrišča za mali nogomet.“ Iz prve točke predmetnega zapisnika (B3) pa izhaja: „Na več lokacijah, na asfaltiranem igrišču za mali nogomet, so vidne luže različnih dimenzij. Na stiku dveh hodov stroja za asfaltiranje (…) je evidentiran t. i. hladni stik, na V delu asfaltirane površine je vidna večja neustrezno obdelana površina asfalta […].“_

8. S takšnimi navedbami pritožba ne more uspeti. Iz pripravljalnih vlog toženke (do četrte) je razvidno, da so bile njene navedbe glede napak usmerjene izključno v neravnost asfaltnih površin, ki povzročajo zastajanje vode. V prvi pripravljalni vlogi je toženka res navedla da je nadzornik v zapisniku opisal neskladnosti glede izvedbe asfaltiranja. Predmetni zapisnik pa je bil predložen kot dokaz, ki služi dokazovanju zatrjevanih dejstev. Ta pa so šla v smer neravnosti asfalta in zastajanja vode in ne napak na stikih. Zato višje sodišče ne sledi pritožbi, da je s četrto pripravljalno vlogo zgolj konkretizirala prvo točko zapisnika. S tem je odprla možnost, da se dokazni postopek na prvi stopnji razširi še na napake glede stikov, česar pa predhodno, to je pred prvim narokom za glavno obravnavo, ni navajala. Sodna praksa se je že izrekla, da sklicevanje na listine, ki so vsebovane v obsežnih prilogah spisa in so predložene kot dokaz, ne more nadomestiti manjkajočih trditev. Dokazi so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, in ne temu, da stranke z njegovo pomočjo izvedo, kakšne trditve naj postavijo.1 Od tega sta sicer dopustni izjemi v primeru, da se z določnim sklicevanjem na priloge izogne neracionalnemu povzemanje vsebine takšnega dokaza v vlogo zaradi njegove obsežnosti ali v primeru ko gre za predpravdno izvedensko mnenje. Navedeni situaciji v obravnavnem primeru nista podani. Prva točka zapisnika ni tako obsežna, da je toženka ne bi mogla povzeti v svojo vlogo, s tem pa bi odpadel dvom v katere smer gredo njene navedbe glede napak. Zaradi navedenega je pritožba v tem delu neutemeljena.

9. Pritožba nadalje uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ker sodišče prve stopnje ni postavilo novega izvedenca, pri čemer naj bi bilo izvedensko mnenje izvedenca R. nepopolno, nejasno ter v nasprotju s samim seboj. Sodišče prve stopnje je napravilo povzetek izvedenskega mnenja iz katerega izhaja, da je površina igrišča izvedena z lokalnimi poglobitvami oziroma depresijami, na katerem nastajajo depresije oziroma luže. Najpogostejše so depresije globine 1 milimetra, najredkejše pa deset milimetrov. Sprejemljivih depresij v obsegu 1 do 6 milimetrov je 91,25%, še dopustnih depresij do največ 10 milimetrov pa 8,75%. Navedena odstopanja izhajajo tudi iz poročila o ravnosti Z. (A5), poročila o ravnosti I. (B7) kot tudi iz izvedenskega mnenja D. B. izdelanega v gospodarskem sporu Okrožnega sodišča v Ljubljani X Pg 1308/2018. Pritožba ne graja zaključkov izvedenca o poglobitvah (depresijah) na asfaltiranem igrišču, pač pa da je izvedenec navkljub ugotovljenim nepravilnostim zaključil, da je igrišče zgrajeno strokovno.

10. Iz izvedenskega mnenja tako izhaja ugotovitev o obstoju poglobitev na igrišču, ki ob deževju povzročajo nastanek luž. Izvedensko mnenje v tem postopku je že četrto poročilo (poleg poročil Z., I. in izvedenskega mnenja v sporu X Pg 1308/2018), ki obstoj pomanjkljivosti nedvomno potrjujejo. Pri tem pa je izvedenec R. pojasnil, da so te depresije znotraj dopustnih standardov (sprejemljive so depresije do 6 milimetrov, še dopustna odstopanja pa do 10 milimetrov), na podlagi česar je sprejel oceno, da je objekt zgrajen strokovno. Iz pritožbe izhaja, da je toženka predvsem želela od izvedenca slišati zaključek, da objekt ni bil zgrajen strokovno. Za kaj takega pa postavitev novega izvedenca ni bila potrebna, saj bi na podlagi podatkov, ki jih je izvedenec posredoval sodišču (o nesporno ugotovljenih depresijah) o tem lahko odločilo sodišče samo. Na podlagi izvedenčevih ugotovitev, da so odstopanja znotraj dopustnih in da se igrišče normalno uporablja pa je napravilo zaključek, da napake niso izkazane. Zaradi tega ni podana bistvena kršitev določb postopka, ker sodišče prve stopnje ni ponovilo dokaza z novim izvedencem.

11. Na tem mestu višje sodišče dodaja, da je toženka višino znižanja utemeljevala s tem, da je bil med strankama in podizvajalcem tožnice sklenjen dogovor o znižanju plačila v višini vtoževanega zneska. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da takšen dogovor ni bil sklenjen, česar pritožba ne izpodbija. Drugih trditev v zvezi z višino znižanja plačila toženka ni podala. Zaradi tega z uveljavljanjem ugovora tudi sicer ne bi mogla uspeti, saj zgolj obstoj napak (če bi bil izkazan) ne zadošča za uspešno uveljavljanje ugovora, ker je trditveno in dokazno breme v zvezi z znižanjem plačila v skladu s 640. členom OZ na toženki.2

12. S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Višje sodišče ni zaznalo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je odločilo kot izhaja iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

**Glede pritožbe tožnice**

13. Tožnica se pritožuje le zoper sklep o stroških (II. točka izreka) in navaja, da je sodišče prve stopnje napačno odmerilo stroške nagrade za pripravljalne vloge IV do IX in sicer bi moralo za vsako od teh vlog priznati po 200 točk, kar skupaj za 6 vlog nanese 1200 točk. 14. Iz zaznamkov sodišča prve stopnje na predloženem stroškovniku tožnice (list. št. 342) je razvidno, da je sodišče prve stopnje za navedene pripravljalne vloge priznalo tožnici 150 točk za vsako vlogo, pri čemer je tožnica nagrado zanje priglasila v višini 250 točk. Prav ima pritožba, da bi za navedene vloge sodišče prve stopnje moralo priznati nagrado v višini 200 točk, saj tar. št. 19/3 OT za tretjo in nadaljnje obrazložene pripravljalne vloge določa nagrado 50% iz tar št. 18, pri čemer vrednost storitve znaša 400 točk. Za pripravljalne vloge IV do IX torej tožnici pripada nagrada v višini 1200 točk OT, povečano za materialne stroške (11. člen OT) in 22% DDV. Skupno torej stroški tožnice po OT znašajo 2.779,77 EUR, k čemer se dodajo še stroški sodne takse, izvedenin in prič, kot izhajajo iz prvostopenjske sodbe (12. točka obrazložitve). Višje sodišče je zato pritožbi tožnice ugodilo in prvostopenjski sklep na podlagi 3. točke 365. člena v stroškovnem delu spremenilo tako, da je toženka dolžna tožnici povrniti skupno 3.999,38 EUR pravdnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP).

15. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Mora pa tožnici povrniti njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Ti v skladu s priglašenim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (OT) znašajo 100 točk za pritožbo zoper sklep o stroških (tar. št. 21/2 OT), 500 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 21/1 OT), materialni stroški v skladu z 11. členom OT oz. 12 točk in 22% DDV. Vrednost točke je 0,60 EUR. Skupno pritožbeni stroški tožene stranke znašajo 447,98 EUR. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP).

1 Sodbi VSRS II Ips 163/2012 z dne 17. 1. 2013 in III Ips 108/2016 z dne 12.02.2018 . 2 Tako VSL sodba I Cpg 1357/2011 z dne 25.09.2012.