Jedro

Terjatev iz naslova odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja nastane z začetkom stečaja, zato je ni mogoče enačiti s terjatvami, ki so obstajale pred uvedbo stečajnega postopka. Izdatke iz naslova odpravnin je šteti med stroške stečajnega postopka, takih terjatev pa ni potrebno prijavljati v skladu s 137. členom ZPPSL. Drugi odst. 18. člena ZJPSRS res določa, da je pogoj za pridobitev pravic v primeru, če je nad delodajalcem začet stečajni postopek, da je upravičenec svoje pravice prijavil v rokih in način določen v ZPPSL za prijavljanje terjatev. Ker terjatve delavcev iz naslova odpravnine niso nastale do začetka stečajnega postopka nad delodajalcem, temveč so posledica stečaja, dejansko pomenijo strošek stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se odpravijo odločbe Jamstvenega in preživninskega sklada RS št. 02040/000../2000, št. 02040/000../2000 in št. 02040/000../2000 z dne 18.5.2000 in 3 tč. odločb št. 02660/0../2000, št. 02662/0../2000 in št. 02../01/2000 z dne 17.4.2000. Tožečim strankam se prizna pravica do odpravnine. Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna tožečim strankam povrniti 28.917,00 SIT pravdnih stroškov v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.12.2000 dalje do plačila. Zoper prvostopenjsko sodbo se pritožuje tožena stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožečim strankam naloži plačilo stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do dneva plačila. Navaja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da terjatve tožnikov iz naslova odpravnine zaradi stečaja niso nastale do začetka stečajnega postopka, zato se uveljavljajo neposredno pri stečajnem upravitelju, poplačajo pa se iz predhodno izločenih sredstev stečajne mase. Za tako stališče ni podlage v Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji in ne v Zakonu o jamstvenem in preživninskem skladu RS, saj Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji izrecno določa, kaj so stroški stečajnega postopka oz. kaj se šteje med stroške stečajnega postopka. V 19. členu Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu RS so določeni pogoji za pridobitev pravic. Tako morajo upravičenci svoje pravice prijaviti v rokih in na način določen v Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji za prijavljanje terjatev. Tožniki so se tega zavedali in so svoje terjatve iz naslova neizplačanih plač prijavili po določbi 137. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Določbe 2. odst. 19. člena ZJPSRS ni mogoče razlagati drugače, da se glede postopka in načina prijavljanja pravice do odpravnine uporablja Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki ne uvršča odpravnin med stroške stečajnega postopka. Glede na jasne določbe zakona, ni mogoče priti do zaključka, da se terjatev odpravnine šteje za strošek postopka in da je zgolj zaradi tega ni potrebno prijaviti po 137. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99) ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče ni storilo, da je popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je sodišče odpravilo odločbe tožene stranke in tožečim strankam priznalo pravico do odpravnine. Zavzelo je stališče, da se terjatve v zvezi z izplačili odpravnin delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja po uveljavitvi novele v letu 1999, lahko uvrščajo med druge kasneje nastale terjatve, ki pomenijo strošek stečajnega postopka, zato jih ni potrebno prijavljati v stečajno maso, zato pa se uveljavljajo neposredno pri stečajnem upravitelju. Iz odločb Jamstvenega in preživninskega sklada RS tožečih strank J. Š., Đ. Đ. in N. T. z dne 17.4.2000 je razvidno, da se zahtevek iz naslova odpravnine zavrne, zato ker svoje terjatve iz naslova odpravnine niso prijavile v stečajnem postopku, zato ni pogojev za priznanje pravice po 2. odst. 18. člena Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu RS (ZJPSRS - Ur. l. RS, št. 25/97 - 53/99). Pritožbo tožečih strank je tožena stranka z odločbami z dne 18.5.2000 zavrnila iz istega razloga t.j., da ne izpolnjujejo pogojev iz 18. člena ZJPSRS, ker v postopku stečaja niso prijavili terjatve iz naslova odpravnine. Po določbi 19. člena ZJSRS-C ima delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, pri katerem je bil zaposlen neprekinjeno najmanj šest mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja (16. člen), pravico do odpravnine v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov po Zakonu o delovnih razmerjih. Ti delavci uveljavljajo pravico do odpravnine v postopku in na način, ki ga določajo predpisi o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Ur. l. RS, št. 67/93 - 52/99), sklad pa izplačuje odpravnino v višini, določeni s tretjo alineo drugega odstavka 19. člena zakona. Terjatev iz naslova odpravnine zaradi začetka stečaja nastane z začetkom stečaja, zato je ne moremo enačiti s terjatvami, ki so obstajale pred uvedbo stečajnega postopka. Izdatke iz naslova odpravnin, kot izdatke, ki nastanejo zaradi stečajnega postopka, je šteti med stroške stečajnega postopka, takih terjatev pa ni potrebno prijavljati v skladu s 137. členom ZPPSL. Drugi odst. 18. člena ZJPSRS res določa, da je pogoj za pridobitev pravic v primeru, če je nad delodajalcem začet stečajni postopek, da pa je upravičenec svoje pravice prijavil v rokih in način določen v ZPPSL za prijavljanje terjatev. Glede na to, da terjatve delavcev iz naslova odpravnine niso nastale do začetka stečajnega postopka nad delodajalcem, temveč so nastale kot posledica začetka stečajnega postopka, tako da dejansko pomenijo strošek stečajnega postopka, teh terjatev ni treba posebej prijavljati stečajnemu senatu na podlagi določb 137. člena ZPPSL. Rok za prijavo po tem členu za te terjatve ne velja. Tožeče stranke so svoje terjatve iz naslova odpravnin stečajni upraviteljici sicer priglasile že pred dokončnostjo odločbe z dne 18.5.2000. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožbeni razlog, ki ga uveljavlja tožena stranka ni utemeljen, zato je pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Tožena stranka s pritožbo ni uspela,zato v skladu z določbo 1. odst. 165. člena ZPP sama krije svoje stroške postopka.