Jedro

Proti insolventnemu dolžniku po začetku postopka zaradi insolventnosti ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Če pa je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan, čeprav je s tem kršena določba 1. odstavka 131. člena ZFPPIPP, sodišče prve stopnje, niti po uradni dolžnosti niti ob morebitni ugoditvi dolžnikovemu ugovoru, sklepa o izvršbi ne more razveljaviti in predloga za izvršbo zavreči.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 21. 3. 2014 in zavrglo upnikov predlog za izvršbo z dne 21. 3. 2014. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Kot bistveno navaja, da na vtoževano terjatev stečajni postopek nad dolžnikom ne vpliva, saj gre za terjatev iz naslova stroškov stanovanja, ki je nastala po začetku stečajnega postopka in se poplačuje kot strošek stečajnega postopka. Predlaga razveljavitev sklepa in nadaljevanje izvršilnega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V prvem odstavku 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi, je predpisano, da po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Navedeno določbo sodišče uporabi, če ob preizkusu dovoljenosti predloga za izvršbo, torej pred izdajo sklepa o izvršbi, ugotovi, da je bil nad dolžnikom že pred vložitvijo predloga za izvršbo začet postopek zaradi insolventnosti. Ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan, pa čeprav je s tem kršena določba prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, sodišče prve stopnje, niti po uradni dolžnosti niti ob morebitni ugoditvi dolžnikovemu ugovoru, sklepa o izvršbi ne more razveljaviti in predloga za izvršbo zavreči. Za takšno odločitev namreč v določbah ZFPPIPP niti v določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) niti v kakšnem drugem zakonu nima pravne podlage.

5. Glede pritožbenega uveljavljanja, da gre za terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka (strošek stečajnega postopka), pa višje sodišče pojasnjuje, da je izvršba tekom stečajnega postopka dopustna izključno v primerih, določenih v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP (za posebej določene terjatve na podlagi izvršilnega naslova) in 390. členu ZFPPIPP (slednje so terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal). Drugi odstavek 131. člena ZFPPIPP glede na 383. člen istega zakona velja tudi za postopek osebnega stečaja, po njem pa dovolitev izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni predvidena. Pri tem je opozoriti, da sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne vsebuje le naložitvenega dela, temveč tudi dovolilni del; v tem se ta postopek razlikuje od postopka izdaje plačilnega naloga po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritrditi je sicer pritožniku, da stečajni postopek vpliva le na terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, nastale pred začetkom stečajnega postopka (252. člen ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP), vendar pa je treba tudi upoštevati, da prepoved novih izvršb v času trajanja stečajnega postopka ni umeščena v pododdelek 5.3.2. ZFPPIPP (Pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov), temveč v pododdelek 3.8. ZFPPIPP (Vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja). Nastala je torej situacija, kot je predvidena v 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP, kar naj upošteva sodišče v nadaljevanju postopka.

6. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).