Jedro

Pretežen del pritožbenih navedb tožnika je nedopusten, saj tožnik zlasti izpodbija s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje ter uveljavlja relativno kršitev določb postopka, kar nista dopustna pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti. Pri izpodbijanju dokazne ocene sodišča prve stopnje tožnik navaja tudi, da je izpodbijana odločba delno neobrazložena in zatrjuje kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, torej absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, po vsebini pa dejansko uveljavlja kršitev določbe 8. člena ZPP (neupoštevanje metodološkega napotka), torej (nedopustno) relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zahtevek za vrnitev kupnine neutemeljen, je pravilno zaključilo, da je neutemeljen tudi zahtevek za povrnitev materialne škode (odvetniških stroškov), ki naj bi nastala tožniku zaradi nezakonitega ravnanja. Poleg tega je sodišče pravilno navedlo, da odvetniški stroški, ki nastanejo pred pravdo, predstavljajo stroške postopka in ne nastale škode in so navedbe o zmotni uporabi materialnega prava neutemeljene.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (tožnika), da mu je tožena stranka (toženec) v roku 15 dni in pod izvršbo dolžna plačati: znesek 400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 5. 2007 dalje do plačila; znesek 85,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 1. 2018 dalje do plačila; stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno, da sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, oboje s stroškovno posledico. Tožnik uvodoma povzema odločitev in obrazložitev sodišča prve stopnje ter navaja, da je odločitev nepravilna, neutemeljena, nezakonita in v nasprotju z Ustavo RS (URS) ter Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP).

Tožnik napada dokazno oceno sodišča prve stopnje in podaja svojo dokazno oceno. Glede svoje verodostojnosti navaja, da če je pomešal datume nasilnih dogodkov toženca do njega po odstopu od pogodbe in delnem vračilu kupnine, to še ne pomeni, da tožnik ni bil prepričljiv glede izpovedi v zvezi s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe in odstopom od nje. Tožnik se hitreje zmede, v bistvenem pa je ves čas navajal in izpovedoval enako. Tega, da je pomešal datume, mu sodišče ne bi smelo šteti v škodo. Do nasilja toženca nad tožnikom je prišlo, kar izhaja tudi iz postopka o prekršku. Zvezo s tožencem je tožnik dokazal s predložitvijo njegove vizitke, tudi toženec je potrdil, da sta določeno obdobje oba prodajala kmetijske pridelke na isti tržnici v L. in sta se osebno že večkrat srečala, čeprav je v odgovoru na tožbo zapisal, da tožnika ne pozna. V odgovoru na tožbo in zaslišan je toženec navajal neresnico. Tožnik je svoje navedbe dokazal s svojo izpovedjo, vizitko toženca, prijavo goljufije in prijavo nasilnega vedenja toženca. Sodišče je v obrazložitvi zapisalo le, da ti dokazi sklenitve pogodbe ne dokazujejo, ni pa obrazložilo, zakaj je ne dokazujejo. Izpodbijana odločba je v tem delu neobrazložena in je podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Vsi dokazi skupaj dokazujejo sklenitev pogodbe, odstop od nje in utemeljenost zahtevka po vračilu kupnine. Sodišče dejanskega stanja ni ugotovilo pravilno oziroma popolno, kršilo je tudi materialno pravo.

Tožnik je predlog po zaslišanju priče umaknil iz razloga ekonomičnosti in ker je na prvem naroku izvedel, da je gospa A. A. stranka toženca ter ni bilo pričakovati, da bi izpovedala tako, da bi tožencu škodila. Sodišče je tudi neutemeljeno zavrnilo dokaze, ki jih je tožnik priložil svoji drugi pripravljalni vlogi kot odgovor na navedbe toženca na naroku. S temi dokazi je nedvomno uspel izpodbiti navedbe toženca na naroku. Očitno je toženec tožnika z nekom zamenjal oziroma namerno ni navajal resnice. Sodišče je z nezakonitim ravnanjem okrnilo možnost tožnika do nepristranskega sojenja in zagrešilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženec je bil povsem neverodostojen, česar sodišče ni upoštevalo.

Stroški postopka so vsekakor tudi predpravdni stroški po Odvetniški tarifi (OT) in se lahko uveljavljajo bodisi kot samostojni stroški, bodisi v okviru priglašenih stroškov postopka. Sodišče je v tem delu materialno pravo uporabilo napačno.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V konkretni zadevi gre v skladu s prvim odstavkom 443. člena ZPP za spor majhne vrednosti. Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pretežen del pritožbenih navedb tožnika je zato nedopusten, saj tožnik zlasti izpodbija s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje ter uveljavlja relativno kršitev določb postopka, kar nista dopustna pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti. Na navedbe, s katerimi tožnik podaja svojo dokazno oceno, zato sodišču druge stopnje ni treba odgovarjati.

6. Pri izpodbijanju dokazne ocene sodišča prve stopnje tožnik navaja tudi, da je izpodbijana odločba delno neobrazložena in zatrjuje kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, torej absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, po vsebini pa dejansko uveljavlja kršitev določbe 8. člena ZPP (neupoštevanje metodološkega napotka), torej (nedopustno) relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je napravilo dokazno oceno, ki je skladna z 8. členom ZPP, ter navedlo razloge o odločilnih dejstvih, tako da je bilo sodbo sodišča prve stopnje mogoče preizkusiti. Zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka zato ni podana.

7. Neutemeljeno tožnik uveljavlja tudi kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo utemeljuje z zavrnitvijo dokazov, ki jih je tožnik priložil svoji drugi pripravljalni vlogi kot odgovor na navedbe toženca na naroku. Očitki sodišču prve stopnje, ki je zavrnilo dokaze, predlagane z vlogo z dne 17. 9. 2001, ki je bila vložena izven okvirov dopustnih v sporu majhne vrednosti, niso utemeljeni. Sodišče je pojasnilo vsebino 451. člena ZPP in tretjega odstavka 452. člena ZPP. Po slednjem lahko tožnik v roku osmih dni po prejemu odgovora na tožbo vloži še pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo in v zvezi s tem predlaga morebitne dokaze. Dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v drugih vlogah (za kar je šlo v konkretnem primeru), pa se skladno s 453. členom ZPP ne upoštevajo. Odločitev sodišča prve stopnje je torej skladna s procesnimi določbami v sporu majhne vrednosti in zatrjevana kršitev določb postopka ni podana.

8. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zahtevek za vrnitev kupnine neutemeljen, je pravilno zaključilo, da je neutemeljen tudi zahtevek za povrnitev materialne škode (odvetniških stroškov), ki naj bi nastala tožniku zaradi nezakonitega ravnanja. Poleg tega je sodišče pravilno navedlo, da odvetniški stroški, ki nastanejo pred pravdo, predstavljajo stroške postopka in ne nastale škode in so navedbe o zmotni uporabi materialnega prava neutemeljene.1

9. Pritožbene navedbe tožnika torej niso utemeljene. Ob ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo tožbenega zahtevka pravilno uporabilo tudi materialno pravo. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).

1 Npr. sodba VSL I Cp 1058/2009. Primerjaj N. Betetto v L.Ude in drugi, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, Ljubljana, Ur. list: GV Založba, druga knjiga, 2006, stran 24 - 25.