Jedro

Opravičeni razlogi za izdajo dovoljenja za nabavo orožja so podani le, če so izkazani konkretno in utemeljujejo ogroženost osebne varnosti oz. varnosti premoženja prosilca ter bi bila z nabavo orožja ta konkretna ogroženost zmanjšana ali odpravljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, opr. št. U 1437/96-8 z dne 20.11.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 2.9.1996. Z njo je ta zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote N.G. z dne 3.6.1996, s katero mu je odrekla izdajo dovoljenja za nabavo samokresa kalibra 7,65 mm. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da iz odločbe tožene stranke in iz upravnih spisov izhaja, da je bil tožnik v upravnem postopku seznanjen s pogoji za nabavo varnostnega orožja in da mu je bila dana možnost dokazovanja opravičenega razloga za posest orožja, kakor tudi, da je bil seznanjen z rezultati ugotovitvenega postopka ter da je bil v zvezi s tem izrecno pozvan, da predloži dokaz o njegovi ogroženosti. Tožnik pa ni predložil nobenega dokaza, na podlagi katerega bi se lahko utemeljeno sklepalo, da je njegova varnost kakorkoli ogrožena. Samo občutek ogroženosti pa za izdajo dovoljenja za nabavo orožja ne zadošča. Tudi zatrjevano dejstvo, da kot avtomehanik, ki se ukvarja tudi z avtovleko, občasno prevaža večje količine denarja in drage rezervne dele, samo po sebi še ne more predstavljati opravičenega razloga za izdajo dovoljenja za nabavo orožja. Zato je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožba pa neutemeljena.

Tožnik v pritožbi navaja, da gledano strogo s stališča pravne države in obstoječe pravne ureditve pravzaprav ni nihče upravičen posedovati ali nositi orožje, kajti varnost državljanov in njihovega premoženja je njihova ustavno zagotovljena pravica, ki jo zagotavlja država s svojimi institucijami. Zakon o orožju mu kljub temu daje pravico, da po institutu samozaščite lahko zaprosi za dovoljenje za nabavo orožja. Njemu je upravni organ po prostem preudarku to pravico odvzel. Glede na raztegljivi in nedefinirani pojem upravičenosti in ob dejstvu, da so v njegovem okolju dobili nabavno dovoljenje njemu podobni ljudje, meni, da mu je bila kršena zakonska in ustavna pravica do dovoljenja za nabavo orožja. Predlaga, da se pritožbi ugodi.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 20. člena Zakona o orožju (Uradni list SRS, št. 17/81 in 44/90, ZOro) lahko pristojni organ odreče dovoljenje za nabavo orožja tudi, če za to ni opravičenih razlogov.

V konkretnem primeru je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da ni opravičenega razloga za izdajo dovoljenja za nabavo orožja. Organ prve stopnje in tožena stranka sta odločila potem, ko sta presodila razloge, s katerimi je tožnik utemeljeval svojo prošnjo. Dostop do orožja posameznikom je omejen. Nabava in posest orožja nista ustavni pravici, kot to zmotno meni tožnik. Opravičeni razlogi za izdajo dovoljenja za nabavo orožja so podani le, če so izkazani konkretno in utemeljujejo ogroženost osebne varnosti oziroma varnosti premoženja prosilca ter bi bila z nabavo orožja ta konkretna ogroženost zmanjšana ali odpravljena. Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da je bila tožniku v upravnem postopku zagotovljena možnost dokazovanja konkretne ogroženosti in da tega ni dokazal. Pritožbeno sodišče tudi ni imelo podlage za presojo pritožbene trditve, da so v tožnikovem okolju dobili dovoljenje za nabavo orožja njemu podobni ljudje, saj tožnik ni navedel nobene konkretne osebe in dokazov, ki bi omogočali presojo take trditve. Da je prosti preudarek presegel mejo in bil uporabljen v nasprotju s samim zakonom pa iz podatkov predloženih spisov ne izhaja in iz tožnikovih vlog tudi ne.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.