Jedro

Če je predmet upravnega spora presoja zakonitosti upravnega akta, gre za neocenljivo zadevo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se 2. točka izreka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da mora tožena stranka poleg že naloženih stroškov tožeči stranki plačati še 63,44 EUR.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 195,40 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) ugodilo tožbi tožeče stranke, odpravilo izpodbijani akt tožene stranke in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek, z 2. točko izreka (sklep) je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 281,60 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe brezobrestno, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude plačila, pod 3. točko izreka (sklep) pa je odločilo, da se tožeča stranka ne oprosti plačila sodnih taks.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom priznalo tožeči stranki stroške za zastopanje po pooblaščencu v postopku dodelitve sredstev v višini 500 točk po točki Ib tarifne številke 30 Odvetniške tarife – OT (Ur. l. RS, št. 67/2003), ker gre za neocenljivo zadevo, 2% materialnih stroškov od te storitve in 20% DDV. Ni pa ji priznalo stroškov za prvo pripravljalno vlogo.

3. Tožnik se pritožuje zoper 2. točko izreka (sklep o stroških), v kateri uveljavlja bistvene kršitve postopkovnih določb, kršitev ustavnih pravic, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo materialnega prava. Terja, da instančno sodišče pritožbi ugodi in prizna stroške v višini, kot je navedena v tej pritožbi, ob tem pa naj toženi stranki naloži, da tožniku povrne tudi pritožbene stroške.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je v delu, ki se nanaša na sodne takse za tožbo, utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni odločilo, da se v okviru priznanih stroškov priznajo tudi stroški sodnih taks za tožbo. Tudi te stroške je tožnik v višini, kot jih bo odmerilo sodišče, uveljavljal v stroškovniku, podanem v njegovi pripravljalni vlogi z dne 27. 9. 2007. Iz podatkov sodnega spisa pa tudi ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje tožniku takso za tožbo, glede na to, da ga ni oprostilo plačila sodnih taks, odmerilo ob izdaji sodbe ali kasneje (šesti odstavek 7. člena Zakona o sodnih taksah - ZST, Ur. l. RS št. 20/2004 - UPB1), ki se glede na 39. člen Zakona o sodnih taksah - ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 uporablja v obravnavani zadevi.

7. Tožnik je sodno takso za tožbo plačal s koleki na pritožbi skupaj s sodno takso za sodbo in pritožbo zoper izpodbijani sklep, zato mu je Vrhovno sodišče takso za tožbo v znesku 63,44 EUR (800 točk po prvem odstavku Tarifne št. 27) priznalo kot strošek postopka in za ta znesek tudi povečalo stroške celotnega postopka, ki jih je tožena stranka poleg že naloženih stroškov dolžna plačati tožeči stranki.

8. Taksa po 28. členu ZST se med drugim ne plača za sodbo, če je tožbi ugodeno in je izpodbijani upravni akt odpravljen, tako kot je to v obravnavanem primeru. Zato Vrhovno sodišče s tem sklepom ni priznalo plačane sodne takse za sodbo sodišča prve stopnje, katere vračilo bo tožnik sicer lahko uveljavljal v skladu z ZST.

9. Pritožba pa v delu, ki se nanaša na višino točk po OT za pripravo tožbe in na nepriznanje stroškov za pripravljalno vlogo z dne 27. 9. 2009, ni utemeljena.

10. Odločitev sodišča prve stopnje, da tožniku za sestavo tožbe prizna 500 točk po1b točki Tarifne številke 30 OT, je pravilna. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča gre v obravnavani zadevi za neocenljivo zadevo, tako kot je to tudi pravilno navedlo že sodišče prve stopnje. Predmet spora v upravnem sporu oziroma v obravnavanem primeru je namreč presoja zakonitosti upravnega akta – odločbe tožene stranke (ali tožniku glede na naravo pogodb in status stanovanja pravica sploh gre), ne pa presoja vtoževanih višin zneskov, ki naj bi jih po 2. točki tožbenega zahtevka tožniku bile dolžni plačati tam navedene institucije. Da pa sodišče prve stopnje ni odločalo o tožnikovem denarnem zahtevku, ker sodišče v upravnem sporu odloča samo o zakonitosti dokončnega upravnega akta po v času vložitve tožbe veljavnem Zakonu o upravnem sporu – ZUS (drugi odstavek 1. člena ZUS), pa je sodišče prve stopnje tudi izrecno obrazložilo v sami sodbi.

11. Vrhovno sodišče se strinja tudi z odločitvijo sodišča prve stopnje, da tožniku ne prizna priglašenih stroškov za pripravo pripravljalne vloge. Pri tem sicer ne gre oporekati tožnikovi pravici do odgovora na vse navedbe tožene stranke, vendar pa to še ne pomeni, da je mogoče samo na tej podlagi tožniku avtomatično priznati stroške za pripravo vlog. Po prvem odstavku 155. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki ga je bilo treba na podlagi prvega odstavka 16. člena ZUS v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I68/2004-14 z dne 6. 4. 2006 uporabiti v obravnavanem primeru, sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški se povrnejo, upošteva le tiste, ki so bili potrebni. Glede na presojo sodišča prve stopnje, s katero se strinja tudi Vrhovno sodišče, pa stroški za pripravo sporne pripravljalne vloge niso bili potrebni, saj tožnik dejansko v tej vlogi samo ponovno navaja že podane navedbe v tožbi.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo v delu, ki se nanaša na višino točk OT za pripravo tožbe in na nepriznanje stroškov pripravljalne vloge, zavrnilo na podlagi 76. člena ZUS-1 v povezavi z 82. členom ZUS-1. 13. Ker je tožnik s pritožbo deloma uspel, mu je Vrhovno sodišče ob uporabi 154. in 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 priznalo sorazmeren del pritožbenih stroškov. Štelo je, da je tožnik uspel glede zahteve po povrnitvi sodnih taks, ni pa uspel z zahtevki, ki se nanašajo na višino točk OT za pripravo njegovih vlog, zato mu je priznalo, da je tožnik uspel 50%.

14. Pritožbeni stroški za pritožbo tako znašajo: taksa za pritožbo 39,65 EUR (500 točk za sklep – drugi odstavek Tarifne št. 28 a ZST), stroški sestave pritožbe 351,14 EUR (glede na priznane točke za tožbo - 625 točk po četrtem odstavku Tarifne številke 30 OT, povečano za 2 % materialnih stroškov in 20% DDV) oziroma skupaj 390,79 EUR, od česar polovica znaša 195,40 EUR. Vračilo preveč plačane sodne takse za pritožbo pa bo tožnik lahko uveljavljal v skladu z ZST.