Jedro

Sodišče lahko po določbi drugega odstavka 110. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodni rok podaljša le iz opravičenih razlogov. Trditveno breme, da gre za opravičene razloge, pa je na stranki, ki prosi za podaljšanje roka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v Kopru je v tem gospodarskem sporu pristojno za odločanje o pritožbi na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 72/2013-115 z dne 8.11.2013. 2. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani zavrnilo prošnjo tožene stranke za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje z dne 6.9.2013. 3. Zoper sklep se tožena stranka pritožuje in navaja, da za podaljšanje roka ni prosila z namenom zavlačevanja, temveč je potrebovala dodaten rok, v katerem bi lahko angažirala strokovnjaka in tako podala strokovne pripombe. Mnenje je po njenem mnenju evidentno pomanjkljivo. Tiste pripombe, ki jih je lahko podala brez pomoči strokovnjaka, je tudi podala v postavljenem roku. Naknadno je s pomočjo strokovnjaka podala še dodatne pripombe. Le z njimi lahko prepriča sodišče, da je mnenje izvedenca nepopolno, sicer je praviloma v primerih, ko si stojita nasproti izvedensko mnenje in trditve strank, praviloma rezultat tak, da sodišče upošteva izvedensko mnenje. Za pridobitev mnenja drugega strokovnjaka pa ni mogoče a priori trditi, da je 15 dni razumen rok. Z izpodbijanim sklepom je tako sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj je z nezakonitim postopanjem (zavrnitvijo predloga za podaljšanje roka) toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. V konkretnem primeru izvedenec ni ugotovil dejstev, ki bi bila toženi stranki v breme, temveč dejstev sploh ni ugotovil ter je namesto njih zavzemal pravna stališča. Poleg tega je bil narok za glavno obravnavo preložen za nedoločen čas, sodišče novega naroka sploh še ni razpisalo, zato podaljšanje roka za 15 dni v konkretnem primeru ne bi pomenilo bremena za nasprotno stranko. Tožena stranka še izpostavlja, da je svojega strokovnjaka angažirala, da pa z njim ni sklenila nobene pisne pogodbe, strokovnjak ji tudi ni izstavil predračuna, zato svojih trditve z listinami ni mogla izkazati.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Drži sicer, da iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožena stranka s predlogom za podaljšanje roka zavlačevala s postopkom, vendar lahko sodišče po določbi drugega odstavka 110. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodni rok podaljša le iz opravičenih razlogov. Trditveno breme, da gre za opravičene razloge, pa je na stranki, ki prosi za podaljšanje roka. V zvezi s tem je tožena stranka v predlogu navedla le, da je že angažirala strokovnjaka, ki si bo ogledal objekt in ki bo podal strokovno mnenje, vendar potrebuje za navedeno še nekaj časa. Že take trditve so preveč pavšalne, da bi opravičevale podaljšanje roka (tožena stranka ni na primeren navedla ničesar konkretnega, kdaj je najela strokovnjaka, zakaj ta strokovnjak pripomb ni mogel podati v postavljenem roku 15 dni, in podobno). V pritožbi je tožena stranka sicer razširila svoje navedbe, vendar je to glede na določbo 337. člena ZPP prepozno. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).