Jedro

Toženec v odgovoru na tožbo priznanje, da nepremičnina sodi v skupno premoženje, na katerem tožnici sicer priznava vtoževani delež, pogojuje s tožničinim odkupom njegovega solastniškega deleža. Toženec torej ni pripoznal zahtevka, ob takšnem stališču toženca pa je bila tožba potrebna, zato niso izpolnjeni pogoji za uporabo 157. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se stroškovni izrek v sodbi sodišča prve stopnje tako spremeni, da je toženec dolžan povrniti tožnici 1.199,88 EUR stroškov postopka na prvi stopnji v petnajstih dneh od prejema drugostopnega sklepa in pod izvršbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Toženec je dolžan povrniti tožnici 137,70 EUR pritožbenih stroškov v petnajstih dneh od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da v izreku sodbe opisana nepremičnina predstavlja skupno premoženje pravdnih strank, na katerem ima vsaka delež do ½ in na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

Proti stroškovnemu izreku se pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da stroškovni izrek tako spremeni, da vse stroške postopka naloži v plačilo tožencu. Prvo sodišče naj bi namreč nepravilno stroškovno odločitev oprlo na določbo 157. člena ZPP. V konkretnem primeru toženec tožbenega zahtevka ni pripoznal, kar izhaja že iz razlogov izpodbijane sodbe. Sodišče bi zato moralo stroškovno odločitev opreti na določbo 1. odstavka 154. člena ZPP.

Pritožba je utemeljena.

V 157. členu Zakona o pravdnem postopku je določeno, da če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo, oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila obravnavanje glavne stvari, ji mora tožnik povrniti pravdne stroške. V konkretnem primeru sodišče prve stopnje ni izdalo sodbe na podlagi pripoznave, kar je utemeljilo s tem, da iz odgovora na tožbo ne izhaja, da toženec brezpogojno pripoznava tožbeni zahtevek. O tožbenem zahtevku je zato meritorno odločalo. S takšnim stališčem prvostopnega sodišča se tudi pritožbeno sodišče strinja, saj iz odgovora na tožbo izhaja, da toženec priznanje, da sporna nepremičnina sodi v skupno premoženje, na katerem tožnici priznava vtoževani delež, veže na tožničin odkup njegovega solastninskega deleža. Ob takšnem stališču toženca že pred pravdo in v odgovoru na tožbo, pa je bila tožba potrebna in že iz tega razloga niso podani pogoji za uporabo 157. člena ZPP, da namreč toženec ni dal povoda za tožbo. Toženec tudi v odgovoru na tožbo ni brezpogojno pripoznal tožbenega zahtevka, temveč je priznaval le določena dejstva. Ob takšni situaciji pa je treba uporabiti določbo 1. odstavka 154. člena ZPP, ki določa, da stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti stroške.

Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani stroškovni izrek tako spremenilo, da je tožencu naložilo v plačilo stroške prvostopnega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi predloženega stroškovnika. Tožnici je priznalo za tožbo, prvo pripravljalno vlogo in prvi narok po 700 točk ter kilometrino za prihod na narok, vključno z 20% DDV. Tožnica je bila oproščena plačila sodnih taks, zato ji pritožbeno sodišče sodnih taks, ki jih je priglasila, ni priznalo. Podrobna odmera je razvidna na stroškovniku na list. št. 32. Ker je tožnica s pritožbo uspela, ji je toženec dolžan povrniti tudi pritožbene stroške. Te je pritožbeno sodišče odmerilo od vrednosti spora na pritožbeni stopnji. Priznalo je 250 točk za sestavo pritožbe ter 20% DDV. Odmera je razvidna na stroškovniku na list. št. 39.