Jedro

Osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo lahko družbenik poveča tudi tako, da vanjo vloži terjatev, ki jo ima sam do družbe (na primer iz naslova zapadle najemnine za poslovni prostor). Registrsko sodišče vpis takega povečanja osnovnega kapitala dovoli, če so predlogu priložene vse predpisane listine in je tako povečanje dokazano zlasti z notarskimi izjavami, ki so javne listine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zahtevku za vpis ugodi in se v sodni register vpiše povečanje osnovnega kapitala družbe z novim stvarnim vložkom v obliki terjatve v višini 1,286.208,00 tolarjev, tako, da je nova vrednost osnovnega kapitala 1,636.208,00 tolarjev, namesto dosedanjih 350.000,00 tolarjev.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za vpis povečanja osnovnega kapitala z novim vložkom zaradi pomanjkanja materialnih predpostavk zavrnilo.

Zoper izpodbijani sklep se je zaradi kršitve materialnega prava pritožil predlagatelj ter predlagal, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče je dejansko stanje pravilno ugotovilo, ob tem pa zmotno uporabilo materialno pravo, ko je predlog za povečanje osnovnega kapitala s stvarnim vložkom v obliki terjatve zavrnilo. Na podlagi 2. odst. 452. člena v zvezi s 4. odst. 410. člena ZGD je mogoče osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo povečati tudi na ta način, da se kot stvarni vložek zagotovijo pravice. Terjatev družbenice do družbe iz naslova najemne pogodbe je njena obligacijska pravica do plačila, ki jo lahko vloži v družbo kot stvarni vložek. Da ta terjatev res obstoji, izhaja iz predložene najemne pogodbe oz. aneksa k najemni pogodbi. Predlagateljica je predlogu za povečanje osnovnega kapitala priložila še sklep o uskladitvi osnovnega kapitala in drugih spremembah akta o ustanovitvi zasebnega podjetja O. v notarski obliki. Iz določbe 1. člena cit. sklepa izhaja, da se povečanje izvede tako, da z dnem 29.4.1994 družbenica v družbo vloži svojo terjatev v višini 1,286.208,00 SIT, ki jo ima do družbe iz naslova zapadle najemnine po aneksu k najemni pogodbi. Omenjeni sklep je bil potrjen po notarju, kar pomeni, da posel ni nedopusten ali navidezen oz., da ga stranki nista sklenili zato, da bi se izognili zakonskim obveznostim oz., da bi tretji osebi povzročili škodo, saj v nasprotnem primeru notar ne bi smel izdati takšne listine (1. odst. 23. člena ZN). Izjemoma to lahko stori le, če je stranki opozoril na to, da nista upravičeni skleniti tega posla, kar mora v notarski listini tudi zapisati (1. odst. 24. člena ZN). Ker ima notarska listina značaj javne listine (2. odst. 3. člena ZN), za katero velja, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (1. odst. 230. člena ZPP), notar pa v sklep o uskladitvi osnovnega kapitala in drugih spremembah akta o ustanovitvi zasebnega podjetja O. ni vpisal, da gre za posel, ki ga stranki nista upravičeni skleniti, ali pa da je bil kljub opozorilu sklenjen na zahtevo strank, pritožbeno sodišče ne dvomi v njeno resničnost. Sklepanje prvostopnega sodišča, da je dokapitalizacija podjetja s terjatvijo družbenika do družbe nemogoča, ker je v nasprotju z materialnopravnimi predpisi, ne vzdrži, saj že sam Zakon o gospodarskih družbah v 4. odst. 410. člena določa, da se kot stvarni vložek v družbo lahko vložijo tudi pravice, kar terjatev iz naslova najemnine brez dvoma je. Predlagateljica je zadostila tudi vsem procesnim predpostavkam, saj je predlogu priložila vse predpisane listine (nekatere med njimi v predpisani notarski obliki), zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. tč. 1. odst. 40. člena ZSR izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugodilo zahtevku za vpis v sodni register.