Jedro

Ker pooblaščenka tožene stranke, ki do pravnomočnosti sodbe še ni bila pooblaščenka tožene stranke, kljub (novemu) pooblastilu, ki ga je predložila ob vložitvi revizije, ni izkazala, da izpolnjuje pogoje iz 65. člena ZDSS-1, saj v spisu ni dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, to pomeni, da je revizijo vložil nekdo, ki nima te pravice (ki pravice ni dokazal). Revizija je zato glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena in jo je ob upoštevanju 377. člena ZPP treba zavreči.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da mu je toženec dolžan plačati iz naslova premalo izplačane družinske pokojnine in sicer za obdobje od 23. 10. 1995 do 1. 3. 1996 razliko v znesku 452,35 EUR (prej 108.401,25 SIT), za obdobje med 1. 3. 1996 do 1. 10. 1999 preostanek razlike v višini 1.316,41 EUR (prej 315.465,20 SIT) in zakonite zamudne obresti od premalo izplačane družinske pokojnine in sicer od zneska 1.595,43 EUR (prej 382.330,11 SIT) od 31. 12. 1996 do 31. 1. 2002, od zneska 2.115,21 EUR (prej 506.889,38 SIT) od 31. 12. 1997 do 31. 1. 2002, od zneska 2.224,68 EUR (prej 553.123,08 SIT) od 31. 12. 1998 do 31. 1. 2002, od zneska 2.117,62 EUR (prej 507.465,66 SIT) od 31. 12. 1999 do 31. 1. 2002, od zneska 452,35 EUR (prej 108.401,25 SIT) od 31. 12. 1996 daje do plačila in od zneska 1.316,41 EUR (prej 315.465,20 SIT) od 31. 1. 2002 dalje do plačila. Z izpodbijanim sklepom pa je tožbo tožnika v delu, v katerem zahteva delno odpravo odločbe ZPIZ Slovenije št. 34 4050962 z dne 17. 3. 1996 in priznanje ter odmero družinske pokojnine v znesku EUR (prej 116.133,75 SIT) z datumom izplačevanja od 23. 10. 1995 dalje, zavrglo. Odločilo je, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in spremenilo izpodbijano sodno odločbo v delu glede zakonitih zamudnih obresti tako, da je toženec dolžan tožniku izplačati odškodnino v višini zakonitih zamudnih obresti do zneska 617,59 EUR (prej 148.905,00 SIT) za čas od 1. 1. 2000 do 31. 3. 2004 in zakonite zamudne obresti od izplačanega celotnega zneska razlik med izplačano akontacijo družinske pokojnine in pripadajočo družinsko pokojnino po odločbi št. 34 4050962 z dne 17. 3. 1996, to je od zneska 6.819,22 EUR (prej 1.634.158,00 SIT) za čas od 3. 1. 2000 do 31. 1. 2002 in da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške postopka v višini 378,00 EUR v 8 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V preostalem je pritožbo tožnika zavrnilo in tožencu naložilo povrnitev tožnikov stroškov pritožbe v višini 70,00 EUR, v 8 dneh.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da se ne strinja z uporabo 277. člena ZPIZ-1 v izpodbijani sodbi, ki je lex specialis določba o zamudnih obrestih, vendar te določbe ni mogoče uporabiti v obravnavanem primeru, ker je odločba o priznanju družinske pokojnine postala dokončna dne 3. 11. 1999, zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil v veljavi pred letom 2000, pa specialne določbe glede zakonskih zamudnih obresti ni vseboval, zato bi bilo pri presoji potrebno uporabiti določbe ZOR. Nadalje je navajala, da tožena stranka nikakor ni prišla v zamudo, saj je šele po pravnomočni sodbi št. Ps 1070/96 z dne 9. 9. 2003 tožniku pokojnino lahko dokončno odmerila in izplačala. Sodišče je tožnikov zahtevek obravnavalo kot odškodninski zahtevek, vendar pa sodišče vseh elementov, ki so predpostavke za priznanje obresti kot odškodnine, ni ugotavljalo, zato je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so pravice, ki se priznajo in odmerijo v upravnem postopku. Do zamude v izpolnitvi lahko pride le, če pravnomočne sodbe ne realizira v predpisanem ali odrejenem roku ali o zahtevi, ne da bi bili podani razlogi na strani zavarovanca, ne odloči v predpisanem roku ali če ne izda pozitivne odločbe o zahtevku le zato, ker ne postopa s takšno skrbnostjo, kot se od njega pričakuje. Toženi stranki v tem sporu ni dokazana krivdna odgovornost, zato ni mogoče priznati iz naslova odškodninske odgovornosti odškodnine v višini zamudnih obresti. Sodišče je v izpodbijani sodbi zmotno uporabilo materialno pravo in sicer ni pravilno uporabilo 276. in 277. člena ZPIZ-1 in je zato tožniku zmotno priznalo odškodnino v višini zakonitih zamudnih obresti in prisodilo stroške postopka.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in tožniku, ki v odgovoru na revizijo ter v dopolnitvi odgovora na revizijo prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Po določbi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe, ki urejajo pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. 7. Po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Po določbi naslednjega odstavka to ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Za postopek v socialnih sporih pa se uporablja tudi določba 65. člena ZDSS-1, po kateri v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja procesno dejanje tudi po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata, združenja zavarovancev oziroma delodajalcev, če ga ta zaposli za zastopanje svojih članov in je opravil pravniški državni izpit (prvi odstavek). Ta določba pa se uporablja tudi za pooblaščence zavoda, ki so zaposleni pri zavodu (drugi odstavek).

8. Sodišče zavrže izredno pravno sredstvo, ki ga vloži pooblaščenec, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev. Pri tem mora pooblaščenec obstoj pogoja iz 65. člena ZDSS-1 dokazati ob vložitvi izrednega pravnega sredstva, torej mora predložiti dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in o statusu zaposlenega pri zavodu.

9. Pooblaščenka tožene stranke, ki do pravnomočnosti sodbe še ni bila pooblaščenka tožene stranke, kljub (novemu) pooblastilu, ki ga je predložila ob vložitvi revizije, ni izkazala, da izpolnjuje pogoj iz 65. člena ZDSS-1, saj v spisu ni dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. To pomeni, da je izredno pravno sredstvo vložil nekdo, ki nima te pravice oziroma je ni dokazal. Takšna revizija je glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena in jo je zato tudi ob upoštevanju 377. člena ZPP treba zavreči.