Jedro

Sodišče je v sklepu o postavitvi izvedenca navedlo napačno parcelno številko zemljišča, ki je bilo predmet izvedenskega dela. Zato je s sklepom o popravi pomote to napako lahko odpravilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom popravilo sklep o dopolnitvi izvedenskega mnenja, opr. št. P 1325/2008-II z dne 16. 12. 2010, tako da se 2. točka izreka tega sklepa pravilno glasi: ''Naloga izvedenke je, da po potrebi ponovno pregleda sodni spis v pravdni zadevi opr. št. P 1325/2008-II in po potrebi opravi ogled sporne parcele, nato pa izvede parcelacijo zemljišča parc. št. 444/1 k.o. Š. in pri tem upošteva ugotovitve o pripadajočem (funkcionalnem) delu zemljišča.''

2. Zoper navedeni popravni sklep vlaga pritožbo tožena stranka. Meni, da je sodišče prve stopnje storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, prvostopni sklep razveljavi in ga vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Tožena stranka meni, da je prav navedba prave parcelne številke ključno dejstvo oziroma okoliščina, ki je pomembna za pravilno odločitev v navedeni zadevi. Sodišče z ničemer ni obrazložilo, da gre izključno za pisno oziroma administrativno pomoto pri navedbi parcele. Parc. št. 444/1 k.o. Š. je po katastrskih podatkih travnik v izmeri 4075 m2, kar pomeni, da gre za sorazmerno veliko parcelo in da je prav zaradi tega razloga nalog izvedenki nedoločen, saj je tožeča stranka lastnica samo ene vrstne hiše. Navedeno torej pomeni, da se izvedenki nalaga izvedensko delo, ki ga izvedenka niti ne bo mogla izvesti, ker gre za parcelo, ki je funkcionalna k vsem vrstnim hišam na tem območju. Pravilna navedba parcele je torej ključna prav zaradi spornosti obsega pripadajočega funkcionalnega zemljišča k posamičnemu objektu v navedenem območju in tudi glede na skupne objekte oziroma skupne površine. S popravnim sklepom se z navedbo druge parcele torej vsebinsko posega v sklep z dne 16. 12. 2010, saj prvostopno sodišče ni pojasnilo, kako in zakaj naj bi prišlo do napake oziroma pomote.

3. Tožeči stranki sta odgovorili na pritožbo. Predlagata, da se pritožba tožene stranke zavrne ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov odgovora na pritožbo tožeče stranke.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijani popravni sklep izdalo na podlagi prvega odstavka 328. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki določa, da lahko predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom, v povezavi z določbo 332. člena ZPP, ki določa, da zgoraj povedano velja smiselno tudi za sklepe. Iz tožbenih navedb tožečih strank, tožbenega zahtevka ter spisu priloženih prilog (gradbeno dovoljenje, lokacijsko dovoljenje, ZK izpiski), jasno izhaja, da se predmetni postopek med drugim nanaša na parcelo št. 444/1 k.o. Š. ter da tožeči stranki v tožbenem zahtevku zahtevata izvedbo parcelacije nepremičnine z zgoraj omenjeno parcelno številko, medtem ko se nepremičnina s parcelno številko 441/1 k.o. Š. v postopku ne pojavlja. Nepremičnino s slednjo parcelno številko sta v pripravljalni vlogi z dne 24. 11. 2010 po pomoti navedli tožeči stranki, ko sta predlagali dopolnitev izvedenskega mnenja, sodišče prve stopnje pa je to parcelno številko povzelo v sklepu o dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 16. 12. 2010. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je prišlo do očitne pisne pomote in izdalo popravni sklep, za katerega pa glede na določbo prvega odstavka 331. člena ZPP ne velja obveznost obrazložitve. Vzrok za izdajo popravnega sklepa (očitna pomota) je torej utemeljen in je formalne narave. Navedba pritožnice, da naj bi bila naloga izvedenki nedoločena, ker je parc. št. 444/1 k.o. Š. po katastrskih podatkih travnik v izmeri 4075 m2, kar pomeni, da gre za sorazmerno veliko parcelo, tožeči stranki pa naj bi bila lastnika le ene vrstne hiše in da se torej izvedenki nalaga izvedensko delo, ki ga niti ne bo mogla izvesti, ker gre za parcelo, ki je funkcionalna k vsem vrstnim hišam na tem območju, pa ne more biti predmet pritožbe zoper popravni sklep, temveč kvečjemu predmet pripomb tožene stranke zoper izvedensko mnenje.

6. Sodišče druge stopnje še ugotavlja, da tudi ni podana katera izmed kršitev, na katero se pazi po uradni dolžnosti. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zato zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (353. člen ZPP).