Jedro

Za sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase ZFPPIPP ne določa, da bi ga sodišče vročilo strankam (upnikom), kar pomeni, da začne 15-dnevni pritožbeni rok (prvi odstavek 127. člena ZFPPIPP) teči z objavo sklepa na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti (2. točka drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe ZFPPIPP, ko je pritožbo zavrglo kot prepozno.

Po presoji višjega sodišče je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je pritožbo zavrglo, zakonska ureditev pa tudi ni neustavna (nedopustno ne nasprotuje 22. členu Ustave), niti sodišče (in zakonska ureditev) ni kršilo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (konkretno 6. člena).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožnikovo pritožbo proti sklepu o razdelitvi posebne razdelitvene mase kot prepozno. Navedlo je, da je bil sklep objavljen na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti (AJPES) dne 13. 4. 2018, pritožbeni rok je potekel 30. 4. 2018, upnik pa je pritožbo vložil 18. 6. 2018, kar je po izteku 15-dnevnega pritožbenega roka.

2. Pritožnik zatrjuje, da mu je bila kršena ustavna pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave) in pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave), ker mu sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase z dne 13. 4. 2018 (pd 122) ni bil vročen osebno. Zato predlaga, da naj višje sodišče sklep razveljavi in pritožbo šteje za pravočasno ali pa prekine postopek in pred Ustavnim sodiščem sproži presojo ustavnosti zakonske ureditve, ki ne zahteva vročitve sklepa o razdelitvi razdelitvene mase upniku, ki je vložil ugovor proti upraviteljevemu načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Utemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje prezrlo pritožbene navedbe (glej pritožbo na pd 130) v zvezi z neustavnostjo zakonske ureditve, ki ne določa, da bi moralo sodišče sklep o razdelitvi razdelitvene mase vročiti upniku, ki je ugovarjal proti načrtu končne razdelitve. Sodišče predlogu strank za prekinitev postopka in vložitev zahteve za presojo ustavnosti zakona ni dolžno slediti, če meni, da je zakon skladen z Ustavo, vendar mora v tem primeru svojo odločitev obrazložiti, zlasti tedaj, ko stranka navede konkretne razloge o neustavnosti ureditve. Do odgovora na svoje trditve in predloge v zvezi s tem je stranka upravičena po 22. členu Ustave (pravica do sodelovanja v postopku, kamor sodi pravica do izjave, tej pa nasproti stoji pravica do odgovora).1 Vendar je v tem delu razloge dopolnilo višje sodišče in kršitev odpravilo (prim. prvi odstavek 354. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

5. Pritožnik je v postopku razdelitve posebne razdelitvene mase 27. 2. 2018 vložil ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase (pd 108). Poleg pritožnika, ki je ločitveni upnik (pogojni ločitveni upnik; glej posodobljen končni seznam preizkušenih terjatev na pd 89), je ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase vložil še en upnik (L.,, d.o.o.). Načrt razdelitve posebne razdelitvene mase je bil objavljen na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti (nazadnje 13. 2. 2018; glej pd 104; prim. drugi odstavek 122. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Sodišče je 13. 4. 2018 izdalo sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase, v katerem je odločilo o ugovorih obeh upnikov, ki sta vložila ugovor, in odločilo o razdelitvi posebne razdelitvene mase tako, da je določilo končni načrt razdelitve (365. člen ZFPPIPP v zvezi z desetim odstavkom 371. člena ZFPPIPP).

6. ZFPPIPP vročitev sodnih pisanj na splošni ravni ureja v 123. členu. Loči med predhodnim in glavnim postopkom. Za predhodni postopek določa obvezno vročanje sodnih pisanj strankam postopka (prvi odstavek 123. člena ZFPPIPP). Za glavni postopek, v tej fazi je bil izdan sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase, zakon določa, da se sodna pisanja ter pisanja strank ali upravitelja vročijo _samo, če_ za posamezno pisanje tako določa zakon, _in osebi_, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči (drugi odstavek 123. člena ZFPPIPP). Za sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase ZFPPIPP ne določa, da bi ga sodišče vročilo strankam (upnikom), kar pomeni, da začne 15-dnevni pritožbeni rok (prvi odstavek 127. člena ZFPPIPP) teči z objavo sklepa na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti (2. točka drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe ZFPPIPP, ko je pritožbo zavrglo kot prepozno.

7. Po presoji višjega sodišče je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je pritožbo zavrglo, pravkar povzeta zakonska ureditev pa tudi ni neustavna (nedopustno ne nasprotuje 22. členu Ustave), niti sodišče (in zakonska ureditev) ni kršilo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (konkretno 6. člena; v nadaljevanju EKČP).

8. Nasploh iz celotne zakonske ureditve poplačila izhaja, da sodišče pisanj upravitelja (načrt razdelitve stečajne mase) in sodnih sklepov (sklep o razdelitvi razdelitvene mase) ne vroči upnikom. To pravilo velja za vse upnike; tako tiste, ki so proti upraviteljevemu načrtu razdelitve razdelitvene mase vložili ugovor, kot tiste, ki ugovora niso vložili (torej so se z upraviteljevim predlogom razdelitve razdelitvene mase strinjali). Tudi ni pomembno, ali gre za upnike navadnih, prednostnih ali z ločitveno pravico zavarovanih terjatev.

9. Po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) pravica do dostopa do sodišča vključuje tudi upravičenost do prejemanja ustreznih obvestil o sodnih odločbah in sklepih, zlasti v primerih, ko se lahko vloži pritožba v določenem roku. Gre za vprašanje pravice do informacije, ki je zajeta v pravici do dostopa do sodišča. Ta pravica ni absolutna. Lahko je predmet omejitev, od držav pa 6. člen EKČP zahteva in jim omogoča, da organizirajo svoj sistem tako, da so mogoči hitri in učinkoviti sodni postopki.2 Množičnost kroga prizadetih oseb (materialnih udeležencev postopka) upraviči ravnanje sodišča, ki teh oseb ne vabi osebno, pač pa jim je možnost seznanitve s postopkom, ki se ga udeležijo, zagotovljena drugače (_Cañete de Goñi proti Španiji_, glede odločitev v stečajnem postopku: _LB Interfinanz A.G. proti Hrvaški_3 in _Zavodnik proti Sloveniji4_).

10. Ustavno sodišče je že razsodilo, da je ustavno dopustno (torej ne pomeni kršitve 22. člena Ustave), da zakonodajalec vročitev nadomesti z javno naznanitvijo.5 Ratio opustitve je namreč v večjem številu upnikov, kar bi lahko ohromilo postopek in povečalo stroške postopka. Vendar je Ustavno sodišče presodilo za neustavno ureditev, ko ZFPPIPP ni določal, da se sklep o začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan na upnikov predlog, vroči družbenikom stečajnega dolžnika, če je ta družba z omejeno odgovornostjo. Pri tem je opravilo t.i. strogi test sorazmernosti in upoštevalo: a) _število_ potencialnih pritožnikov (družbenikov) je pri stečajnemu dolžniku, ki je družba z omejeno odgovornostjo, omejeno, saj je po Zakonu o gospodarskih družbah – ZGD-1 družbenikov praviloma največ 50 (ne gre torej za večjo število oseb, ki ne bi bilo neobvladljivo; Ustavno sodišče je upoštevalo še okoliščino, da so situacije, ko bi imele družbe z omejeno odgovornostjo 50 družbenikov, izjemno redke); b) pri čemer ni mogoče izhajati iz predpostavke, da družbeniki sodišču niso _znani_ (sodni register). Na drugi strani je upoštevalo, da bi opustitev vročitve sklepa o začetku stečajnega postopka lahko imelo daljnosežne posledice za družbenike, saj so lahko zaradi zakonodajalčevega posega v pravico do informacije posledično prikrajšani tudi za pravico do pritožbe.

11. To so kriteriji, na katere se očitno sklicuje tudi pritožnik, čeprav odločb ESČP in Ustavnega sodišča izrecno ne citira. Višje sodišče bo v nadaljevanju odgovorilo in zavzelo stališča o posameznih odločilnih pritožbenih navedbah in stališčih (prvi odstavek 360. člena ZPP), že na tem mestu pa poudarja, da je pri odločitvi treba upoštevati celotno stanje zadeve, torej vse pomembne okoliščine zadeve. Te so zlasti naslednje: a) pritožnik je bil ves čas zastopan po odvetniku, to je odvetniški družbi; b) vsi sklepi in oklici so bili v delu, ki se nanašajo na pritožnikov položaj, objavljeni (povedano natančneje za konkretno zadevo: niso bili vročani z navadno ali elektronsko pošto); c) vsa procesna dejanja, razen vložitve pritožbe proti sklepu o razdelitvi posebne razdelitvene mase, je upnik opravil pravočasno; č) objava sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase je bila opravljena na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti; d) ta spletna stran je ves čas prosto dostopna (prim. 122. člen ZFPPIPP, predvsem tretji in enajsti odstavek); e) sodišče je postopalo kontinuirano, to je brez zastojev.

12. Pritožnik navaja, da je število upnikov, ki bi jim bilo treba vročiti sklep, majhno – zgolj dva, ker sta le dva upnika vložila ugovor proti načrtu razdelitve razdelitvene mase. Zato vročitev sklepa ne bi zavlekla postopka, niti ga bistveno ne bi podražila. Pritožnik je tudi zastopan po odvetniku, zato bi mu sodišče sklep lahko vročilo preko VEP.si.

13. Ta pritožbeni argument ne zdrži, saj pri presoji ustavnosti zakonske ureditve ni pravilno izhajati iz konkretne zadeve (kjer je 27 upnikov; glej posodobljen končni seznam preizkušenih terjatev na pd 89), temveč je treba upoštevati neomejeno število stečajnih zadev, v katerih pa je število upnikov (tistih, ki so lahko vložili ugovor kot tudi upnikov na sploh) lahko izjemno veliko. Ne gre torej za situacijo, kot jo je imelo pred seboj Ustavno sodišče in v kateri je bilo možno število pritožnikov pri stečajnemu dolžniku že po zakonu omejeno na določeno število (50 družbenikov).

14. Tudi ne drži pritožbeni argument, da sta aktivno legitimirana za vložitev pritožbe le upnika, ki sta vložila ugovor. Aktivno legitimirani za pritožbo so vsi upniki, katerih terjatve so bile pravočasno prijavljene (prvi odstavek 57. člena ZFPPIPP) in so bile (v fazi, v kateri je postopek sedaj) bodisi priznane bodisi prerekane, pa (še) niso prenehale (po 1. in 2. točki 358. člena in prvega odstavka 371. člena ZFPPIPP). Odločitev o ugovoru proti načrtu delitve razdelitvene mase posredno ali neposredno zadeva _vse upnike_ (primerjaj 372. člena ZFPPIPP, ki ureja položaj, ki nastane, ko nastane katera od okoliščin iz prvega odstavka tega člena). Sodišče s sklepom o razdelitvi razdelitvene mase namreč ne odloči le o ugovoru konkretnega upnika, temveč hkrati, upoštevajoč odločitev o ugovoru, določi končni načrt delitve razdelitvene mase. Ugovor proti načrtu razdelitve razdelitvene mase pomeni uresničitev upnikove pravice do sodelovanja v postopku (22. člen Ustave), ostali upniki pa lahko temu nasprotujejo tudi še v pritožbi proti takemu sklepu.

15. V tej zadevi ne gre za prvo vročitev oziroma za seznanitev z zadevo, kot je bil primer v zgoraj citirani zadevi pred Ustavnim sodiščem. Poleg tega upnika v tem postopku ves čas zastopa odvetniška družba,6 ki je vsa procesna dejanja, razen vložitve pritožbe proti sklepu o razdelitvi posebne razdelitvene mase, opravila pravočasno. Pritožnik je tako pravočasno: a) prijavil terjatev v stečajni postopek. Prijava mora biti vložena v roku treh mesecev od objave oklica začetka stečajnega postopka na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti (pd 33; prim. drugi odstavek 53. člena ZFPPIPP); b) vložil ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev. Ugovor je treba vložiti v roku petnajstih dni od objave seznama preizkušenih terjatev na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti (pd 48; prim. drugi odstavek 62. člena ZFPPIPP);7 c) vložil ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase. Ugovor je treba vložiti v enem mesecu od objave načrta razdelitve posebne razdelitvene mase na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti (prim. deseti odstavek 372. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 364. in četrtim odstavkom 363. člena ZFPPIPP). Pritožnik je bil v postopku tudi večkrat poučen, da rok za opravo naslednjega procesnega dejanja začne teči od objave na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti (glej na primer oklic začetka stečajnega postopka, pravne pouke v sklepu o preizkusu terjatev, sklepu o prodaji, končno tudi v sklepu o razdelitvi posebne stečajne mase z dne 13. 4. 2018, glede katerega je pritožnik zamudil s pritožbo). Sicer pa sodišče ne dvomi, da je upnik, ki je zastopan po odvetniški družbi, seznanjen z zakonsko ureditvijo, to je, da bo izdan sklep o razdelitvi razdelitvene mase, ki strankam ne bo vročen, temveč bo objavljen na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti. To je razumno pričakovanje, saj je bilo jasno, da bo sodišče o ugovoru in končni razdelitvi odločilo s sklepom.8 Drugačno pritožbeno zatrjevanje, to je, da je pritožnik pričakoval vročitev sklepa, nima podlage v zakonu. Višje sodišče meni, da je prišlo na upnikovi strani do napake. To pokaže dejstvo, da je upnik v pritožbenem roku, to je dne 23. 4. 2018, vložil urgenco, naj sodišče o ugovoru odloči. To je storil v pritožbenem roku od objave sklepa, kar pokaže na to, da je bila objava sklepa na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti spregledana.9

16. Odločitev sodišča o ugovoru in določitvi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase je bila sprejeta v razumnem časovnem okviru. Sodišče je sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase izdalo v približno mesecu in pol po ugovoru, vmes pa je kontinuirano odločalo, da bi lahko odločilo o razdelitvi posebne razdelitvene mase (glej sklepe z dne 2. 3. 2018, predvsem tudi sklep o spremembi predračuna stroškov stečajnega postopka in obvestilo upravitelju o odločitvi sodišča o razdelitvi posebne stečajne mase z dne 21. 3. 2019). V tej zadevi torej ni prišlo do zamika pri odločanju,10 kot v zadevi _Zavodnik proti Sloveniji_, kjer je ESČP poudarilo dolgotrajnost odločanja – več kot osem let, da je bila razpisana obravnava o razdelitvi stečajne mase (glej 78. odstavek obrazložitve).

17. Predvsem pa je ESČP v pravkar omenjeni zadevi opozorilo oziroma izrazilo obžalovanje, da sodišče ni uporabilo možnosti objave v množičnih medijih – to je medijih, ki so namenjeni splošni javnosti. Navedlo je, da ne zadošča objava na oglasni deski in v Uradnem listu, kot je določal takrat veljavni Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (prim. 78. do 80. odstavek obrazložitve), ne zadošča pa tudi objava, ki ni opravljena v splošnih medijih.11 Za razliko od takratne ureditve ZFPPIPP prav z objavo na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti zasleduje učinek javne objave v smislu 79. odstavka obrazložitve sodbe ESČP, saj tak način objave zagotavlja sodobnejši in preglednejši način javne objave vseh pomembnih procesnih dejanj v postopkih zaradi insolventnosti in se s tem nadomešča objave, ki so se opravljale po ZPPSL, in sicer nekatere z objavo v Uradnem listu RS in druge z nabitjem na oglasno desko sodišča. Objava na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti ima po četrtem odstavku 122. člena ZFPPIPP enak pozitivni publicitetni učinek, kot je značilen za objave v registrskem postopku12 – velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja.

18. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1Prim. sklep Ustavnega sodišča, št. U-I-275/06, Up 811/2007 z dne 29. 5. 2008. 2ESČP v zadevi _Zavodnik proti Sloveniji_, št. 53723/13, 71. odstavek obrazložitve.

3Aleš Galič v Pravica do izjavljanja in pravica do enakega obravnavanja v novejši praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, Pravosodni bilten, št. 1/2014, razdelek 2.2. 4Prim. _Zavodnik proti Sloveniji_, 76. točka obrazložitve.

5Odločba Ustavnega sodišča, št. Up-386/15. U-I-179/15 z dne 12. 5. 2016, 14. in 15. točka obrazložitve.

6Prim. _Zavodnik proti Sloveniji,_ 78. točka obrazložitve.

7Kasneje je bil v postopku v zvezi s prijavo terjatve sestavljen popravek osnovnega seznama (pd 50); dopolnjen seznam preizkušenih terjatev (pd 53; tudi proti ta seznam je dopustno vložiti ugovor, prav tako v roku petnajstih dni od objave dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev; glej drugi odstavek 66. člena ZFPPIPP), sklep o preizkusu terjatev (pd 65; proti ta sklep je treba pritožbo vložiti v roku petnajstih dni od objave sklepa na spletnih straneh za objave v insolvenčnih postopkih; prim. splošno določbo 2. točke drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP). Ne pri dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev ne pri sklepu o preizkusu terjatev zakon ne določa, da bi sodišče moralo dopolnjen seznam ali sklep o preizkusu terjatev vročiti upniku, ki je vložil ugovor proti osnovnemu/dodatnemu seznamu preizkušenih terjatev ali upniku, ki je vložil ugovor o prerekanju terjatve (63. člena ZFPPIPP). Pritožnik je tudi pravočasno vložil pritožbo proti sklep o končanju stečajnega postopka, ki jo je prav tako treba vložiti v petnajstih dneh od objave sklepa na spletnih straneh za objave v insolvenčnih postopkih (splošna določba 2. točke drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP).

8Prim. ESČP v zadevi _LB Interfinanz A.G. proti Hrvaški_, št. 29549/04, zlasti 33. točka obrazložitve.

9Ibidem, opomba št. 8. 10Ta ugotovitev velja za ta postopek tako v smislu razdelitve razdelitvene mase, kot tudi sicer. Iz sodnega spisa izhaja, da sta upravitelj in sodišče procesna dejanja izvajala tekoče (redno mesečno) v celotnem obdobju skoraj treh let, kolikor je trajal postopek (predlog upnika za začetek stečajnega postopka je bil vložen 18. 12. 2015, sklep o začetku stečajnega postopka je bil izdan 25. 1. 2016).

11Poročila o prodaji premoženja so bila objavljena na portalu B., portalu za računovodje R., na spletni strani S. in v dnevnem finančnem časopisu X., končni sklep o razdelitvi je bil objavljen na sodni oglasni deski (več in o vmesnih fazah in obveščanjih glej v 31. do 37. odstavku obrazložitve sodbe ESČP).

12Prim. Predlog Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, EVA 2006-2011-0010, št. 00720-9/2007/21 z dne 20. 6. 2017.