Jedro

Podpisana vročilnica je javna listina, ki ustvarja izpodbojno domnevo, da je naslovnik prejel sodno pisanje, in to takrat, kot je to navedeno na vročilnici. Ker gre za izpodbojno domnevo, lahko stranka z ustreznimi trditvami in dokazi to domnevo izpodbije.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži končni odločbi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim (zamudnim) sklepom je Okrajno sodišče v Črnomlju ugotovilo, da je imel tožnik v posesti pot, ki poteka v dolžini približno 50 m in širini 3 m po sredini nepremičnine parc. št. 2422/1, k. o. 1523, ..., last toženca I. (J.) M., med stavbo št. 110 in stavbami št. 117, 115 in 112, ki stojijo na nepremičnini parc. št. 2422/1, k. o. 1523 ..., do nepremičnine tožnika parc. št. 2424/1, k. o. 1523 ... (točka I izreka); in da je toženec tožnika v posesti poti motil, s tem, ko je pot na meji med parcelo 2422/1 in 2424/1, obe k. o. 1523 ..., vse od stavbe št. 110 do že pred tem obstoječega opornega zidu, pregradil z novim opornim zidom, visokim približno 30 cm, na njem pa postavil ograjo visoko približno 1 m, na zemljišče (prej pot) v delu, ki meji s tožnikovo nepremičnino parc. št. 2424/1, k. o. 1523 ..., pa navozil zemljo in zemljišče preuredil v vrt in s tem tožniku onemogočil uporabo poti za dostop do njegove nepremičnine (točka II izreka). Tožencu je zato naložilo, da odstrani ograjo in oporni zid ter vzpostavi prejšnje stanje tako, da bo dostop po poti ponovno mogoč, naložilo pa mu je tudi, da se v bodoče vzdrži takšnih in podobnih ravnanj (točka III izreka). Odločilo je še, da je toženec dolžan tožniku povrniti 351,34 EUR pravdnih stroškov s pripadki (točka IV izreka).

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo toženec. Uveljavlja pritožbeni razlog po 1. točki prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Zatrjuje, da mu sodišče tožbe ni vročilo. Res je, da iz povratnice o opravljeni vročitvi z dne 9. 2. 2016 izhaja, da jo je nekdo podpisal in napisal datum vročitve, vendar to ni bil toženec. Ne gre za njegov podpis, njegova pisava je povsem drugačna, kar je mogoče razbrati iz vročilnice o prejemu izpodbijanega sklepa ter iz pooblastila, podpisanega pooblaščencu. Pojasnjuje še, da povratnice ni mogel podpisati nihče od toženčevih domačih, saj je samski in na navedenem naslovu živi sam. Imena J. ne uporablja in to ime ni navedeno tudi v nobeni uradni ali neuradni evidenci. Zakaj je tožnik poleg imena I. uporabil še ime J., tožencu ni znano in za to ni bilo podlage. Zaradi imena J. je mogoče, da je poštar pošiljko vročil komu drugemu z imenom J. M. in ne tožencu. Predlaga, da sodišče o tem, kateri poštar je vročal pošiljko, opravi poizvedbe pri pošti v ... in nato poštarja zasliši o tem, kdo je podpisal vročilnico oziroma komu je pošiljko izročil. Predlaga tudi postavitev izvedenca grafologa, ki naj s primerjavo pisave na obeh povratnicah poda mnenje, ali gre za pisavo in podpis ene in iste osebe ali ne. Meni pa, da že sama laična primerjava podpisov kaže na to, da ne gre za pisavo in podpis iste osebe. Ker tožencu tožba ni bila vročena, sodišču očita absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik je na vloženo pritožbo odgovoril. Meni, da je neutemeljena, saj toženec za svoje trditve ne ponudi nobenega dokaza in ne navede imena in priimka vročevalca, niti ne predlaga poizvedb pri pošti Slovenije, kdo naj bi bil vročevalec in njegovega zaslišanja. Pojasnjuje še, da toženca v domačem okolju naslavljajo z imenom J., zato je tožnik poleg imena I. navedel tudi to ime, zaradi ločljivosti oseb, pa je navedel tudi letnico rojstva. Priglaša stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe (oziroma sklepa) je, da je bila toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Glede na pritožbene trditve in predlagane dokaze, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaključek sodišča prve stopnje o pravilni vročitvi vsaj preuranjen.

6. Podpisana vročilnica je javna listina, ki ustvarja izpodbojno domnevo, da je naslovnik prejel sodno pisanje, in to takrat, kot je to navedeno na vročilnici(1). Ker gre za izpodbojno domnevo, lahko stranka z ustreznimi trditvami in dokazi to domnevo izpodbije(2).

7. Tožnik v pritožbi zatrjuje, da tožbe ni prejel in da podpis na vročilnici z dne 9. 2. 2016 ni njegov. Opozarja na možnost, da je vročevalec sodno pošiljko vročil drugi osebi z imenom J. M., saj sam imena J. ne uporablja. Na naslovu, kjer živi, tudi ni druge osebe, ki bi morebiti lahko podpisala vročilnico. Za svoje trditve predlaga tudi ustrezne dokaze, to je poizvedbe pri pošti o osebi vročevalca, njegovo zaslišanje in postavitev izvedenca grafologa.

8. Če je trditev tožnika o tem, da mu tožba ni bila vročena, točna, je izpodbijani sklep napačen. Sodišče prve stopnje bo zato moralo ponovno presoditi vprašanje pravilnosti vročitve tožbe in pri tem izvesti in oceniti dokaze, na katere se pritožnik sklicuje.

9. Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 363. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo ter vrača zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ker je bil sklep razveljavljen, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržana končni odločbi (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 451/2003, II Ips 512/2004, II Ips 71/2005, II Ips 536/2007 in druge.

Op. št. (2): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 374/2000 in II Ips 325/2011.