Jedro

Po določbi 41. člena ZD se lahko zahteva vrnitev daril zaradi dopolnitve nujnega dednega deleža v treh letih od zapustnikove smrti. Darila je torej mogoče v zapuščino vrniti pod pogojema, da je bila takšna zahteva podana in da je bila podana pravočasno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek in dediča J. P. napotilo na pravdo, da zoper dediče A. P., S. P., R. P. in D. P. vloži tožbo zaradi ugotovitve, da je izročilna pogodba z dne 30. 07. 1996 glede nepremičnine s parc. št. 1302 (pravilno 1302/2) k.o. S. odplačna, zato naj se izloči iz zapuščine oziroma da sodediči nimajo pravice uveljavljati nujnega deleža iz naslova izročilne pogodbe. Določilo je rok za vložitev tožbe ter dediča opozorilo na posledice, če tožba ne bo vložena v tem roku.

2. Proti temu sklepu se pritožuje dedič J. P. iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga ustrezno spremembo sklepa. Opozarja na vsebino sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 09. 03. 2005, ki ugotavlja, da v primeru, ko ni bilo oporoke, znašata roka tako za uveljavljanje nujnega deleža kot za vrnitev daril tri leta od zapustnikove smrti. Sodediča A. P. in J. P. sta izgubila pravico do nujnega deleža, ker nista zahtevala vrnitev daril v treh letih od zapustnikove smrti, kot je določeno v 41. členu ZD. Izročilna pogodba z dne 30. 07. 1996 med izročiteljem J. P. in prejemnikom J. P. je odplačna. Izročevalec si je v drugem odstavku 5. člena izročilne pogodbe izgovoril brezplačni dosmrtni užitek na polovici nepremičnine ter v primeru bolezni in starostne onemoglosti vso potrebno nego, oskrbo in postrežbo z zdravili in zdravniško pomoč ter stroške zdravljenja v bolezni.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je obravnavano odločitev o prekinitvi zapuščinskega postopka ter napotitvi pritožnika na pravdo zoper sodediče oprlo na ugotovitev, da med dediči obstojijo sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, in sicer da gre za spor o tem, ali je bila izročilna pogodba z dne 30. 07. 1996, s katero je pritožnik od zapustnika pridobil nepremičnino parc. št. 1302/2 k.o. S. odplačna ali neodplačna, oziroma za spor med dediči o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež. Nato sodišče prve stopnje le še ugotavlja, katera pravica je manj verjetna in v zvezi s tem presoja vsebino in naravo omenjene pogodbe in zdravstveno stanje zapustnika v obdobju po sklenitvi pogodbe. Ker šteje pravico dediča J. P. za manj verjetno, ga je napotilo na pravdo zoper sodediče, da dokaže, da je izročilna pogodba odplačna oziroma da sodediči nimajo pravice uveljavljati nujnega deleža iz naslova izročilne pogodbe.

5. Prav ima pritožba, ko opozarja, da je s takšno odločitvijo prvostopenjsko sodišče prezrlo napotilo pritožbenega sodišča v sklepu II Cp 1110/2005 z dne 09. 03. 2005 ter pritožnikove ugovore, da sta dediča A. P. ter pokojni J. P. prepozno podala zahtevo za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža. 6. Po določbi 41. člena Zakona o dedovanju – ZD se lahko zahteva vrnitev daril zaradi dopolnitve nujnega dednega deleža v treh letih od zapustnikove smrti. Darila je torej mogoče v zapuščino vrniti pod pogojema, da je bila takšna zahteva podana in da je bila podana pravočasno. V konkretni zadevi je prišlo potrditvah zapustnikove vdove A. P. in pokojnega sina J. P. do prikrajšanja njunih nujnih deležev po zapustniku na ta način, da je zapustnik svoje nepremično premoženje (½ nepremičnine parc. št. 1302/2 k.o. S.) izročil v last pritožniku. Iz izročilne pogodbe ni razvidno, da bi kateri od sodedičev z izročitvijo navedene nepremičnine soglašal. Zato bi bilo potrebno šteti v skladu z določili 106. do 122. člena ZD, ki so veljala ob sklenitvi pogodbe, nepremičnino, ki je predmet izročilne pogodbe, za darilo pritožniku.

7. V prej navedenem razveljavitvenem sklepu pritožbenega sodišča so že navedeni razlogi za spornost predhodne ugotovitve, da naj bi A. P. in J. P. zahtevo za vrnitev darila vložila tri mesece po zapustnikovi smrti z vlogo dne 30. 12. 1997, ko sta zapuščinskemu sodišču predlagala, naj v zapuščinsko maso všteje tudi polovico parc. št. 1302/2 k.o. S., ker da je bila takrat že v teku pravda za razveljavitev izročilne pogodbe. Zgolj trditev, da določeno premoženje spada v zapuščino, pa še ne predstavlja zahtevka za vrnitev v zapuščino, ki bi imel za posledico pretrganje zastaranja.

8. ZD v določbah 210. do 213. člena vsebuje posebna pravila glede napotitve na pravdo. Med ostalim sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranko na pravdo, če so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica (210. člen ZD). V konkretni zadevi je dejstvo, ali je izročilna pogodba odplačna ali neodplačna, torej ali je dedič J. P. od zapustnika prejel darilo, res lahko takšno sporno dejstvo. Vendar za prekinitev zapuščinskega postopka zaenkrat ni podlage, dokler sodišče ne ugotovi, kdaj sta A. P. in J.P. zahtevala vrnitev darila v zapuščino in ali sta to storila prej kot v treh letih od zapustnikove smrti (41. člen ZD). Če sta takšno zahtevo podala po izteku triletnega roka, pa bo potrebno ugotoviti še, ali sta pred iztekom tega roka podala zahtevo za pokritje nujnega deleža, ki lahko predstavlja takšno dejanje, ki ima za posledico pretrganje zastaranja, saj je vrnitev darila v zapuščino zgolj način, na katerega nujni dedič lahko uveljavi nujni delež, ko je zapustnik razpolagal s celotno zapuščino ali s takšnim njenim delom, da je prikrajšan nujni delež nujnega dediča. 9. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.