Jedro

Zgolj dejstvo likvidacije družbe, samo po sebi, ne more predstavljati odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v celoti zavrnilo predlog za zavarovanje upnikove denarne terjatve do dolžnika v znesku 385.099,12 EUR z začasno odredbo s prepovedjo odtujitve in obremenitve solastniškega deleža na nepremičninah z ID znakom 000 in 001 in z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi, nadalje s prepovedjo odtujitve in obremenitve 100% poslovnega deleža v družbi D. d. o. o. in z zaznambo te prepovedi v sodnem registru, kot tudi s prepovedjo razpolaganja s terjatvijo do Skupnosti X. na podlagi najemne pogodbe za poslovne prostore na naslovu ... ter s prepovedjo dolžnikovemu dolžniku Skupnosti X., da poplača obveznosti do dolžnika.

2. Zoper navedeni sklep je vložil upnik pravočasno pritožbo. Izpodbija ga v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in izda predlagano začasno odredbo, dolžniku pa naloži povrnitev stroškov postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da v predlogu zatrjevano dejstvo, da je dolžnik v postopku likvidacije ne predstavlja takšne subjektivne okoliščine na strani dolžnika, ki predstavlja pogoj za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 270. člena ZIZ. Sklenilo je, da upnik ni ponudil ne trditev ne dokazov, da dolžnik odsvaja svoje premoženje ali ga dodatno obremenjuje, saj le pavšalno navaja, da je v slabem finančnem stanju. Ker je upnikov predlog v delu, ki se nanaša na izkaz nevarnosti ostal na ravni pavšalnosti, nekonketiziranosti in neizkazanosti, upnik pa tudi neznatne škode ni izkazal, je predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve zavrnilo.

5. Tudi po presoji pritožbenega sodišča zgolj dejstvo likvidacije družbe, samo po sebi, ne more predstavljati odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek 270. člena ZIZ).1 Okoliščina, da likvidacijski upravitelj v likvidacijskem postopku poplačuje upnike ne predstavlja takšnega razpolaganja s premoženjem, kot primeroma izhaja iz drugega odstavka 270. člena ZPP. Ob drugačni razlagi bi bil namreč ta pogoj izpolnjen v vsakem likvidacijskem postopku. Upnikova navedba v pritožbi, da ima dolžnik premoženje, s katerim bo zagotovo razpolagal, zato iz razloga, ki ga je navedlo že sodišče prve stopnje, ne predstavlja takšne subjektivne okoliščine na strani dolžnika, kot se zahteva po drugem odstavku 270. člena ZIZ.

6. Upnik v pritožbi nadalje poudarja, da likvidacijski postopek poteka neobičajno, netransparentno in v nasprotju z zakonom, zato meni, da obstaja velika verjetnost, da v postopku likvidacije ne bo poplačan. To trditev je upnik podal že v predlogu za zavarovanje z začasno odredbo, vendar pa je niti v predlogu za izdajo začasne odredbe niti v pritožbenem postopku ni ustrezno pojasnil. Upnik namreč ni pojasnil v katerem ravnanju likvidacijskega upravitelja naj bi se, po njegovem mnenju, kazalo netransparentno, neobičajno oziroma nezakonito vodenje likvidacijskega postopka. Ta trditev torej ni bila konkretizirana, saj bi moral upnik navesti dejanske okoliščine v zvezi s tem, da naj bi konkretni likvidacijski postopek odstopal od običajnega. Prav tako ni navedel ničesar konkretnega v zvezi s trditvijo, katere podatke je želel pridobiti, pa mu to ni uspelo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča pa ne zadošča trditev, da dolžnik po letu 2016 ni objavljal računovodskih izkazov oziroma finančnih podatkov, saj gre za družbo v postopku likvidacije, ne pa za delujočo družbo.

7. Sodišče prve stopnje je sklenilo tudi, da subjektivna nevarnost ne izhaja niti iz predloženega revizijskega poročila, pač pa zgolj objektivna negotovost in težave pri ocenjevanju vrednosti iztržka od sredstev, ki bi nastopila kot posledica nenadaljevanja poslovanja. Glede na to, da iz mnenja izhaja izjava o nezmožnosti oblikovanja mnenja, pritožnik neutemeljeno navaja, da gre za negativno mnenje. S pritožbeno navedbo, da so bili podatki o računovodskih izkazih očitno nezanesljivi, torej upnik ugotovitve sodišča prve stopnje ni uspel izpodbiti.

8. Sodišče prve stopnje se je opredelilo tudi do upnikove navedbe v predlogu za izdajo začasne odredbe, da likvidacijski upravitelj upnikove terjatve ne priznava in je ne namerava plačati. Pojasnilo je, da se bo upnik v tem primeru moral poslužiti pravdnega postopka, v katerem bo uveljavljal plačilo svoje terjatve. Tudi po presoji pritožbenega sodišča pa iz te trditve niti ni mogoče izpeljati sklepa, da upnik ne bo poplačan, saj je tudi trditev, da dolžnikova sredstva ne bodo zadostovala za poplačilo vseh terjatev ostala na pavšalni ravni. Nenazadnje pa upnik niti glede trditve, da upravitelj njegove terjatve ne priznava, ni navedel ničesar konkretnega.

9. Po presoji pritožbenega sodišča pa upnik tudi z navedbami o neznatni škodi pogoja po tretjem odstavku 270. člena ZIZ za izdajo začasne odredbe ni uspešno utemeljil. Pravica razpolaganja je bistven del upravičenj lastnika oziroma imetnika terjatve, zato bi pomenil zanj predlagani poseg s prepovedjo razpolaganja prikrajšanje. Upnik bi moral tako navesti in dokazati, zakaj bi v konkretni zadevi za dolžnika takšna omejitev predstavljala le neznatno škodo. Tega trditvenega (in dokaznega) bremena pa upnik ni zmogel. V tej smeri namreč konkretnih navedb niti ni ponudil. Odločitev sodišča prve stopnje je bila zato tudi v tem delu pravilna.

10. Po presoji pritožbenega sodišča uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa tudi niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. ter 239. členom ZIZ). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom in 239. členom ZIZ).

11. Upnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ter 239. členom ZIZ).

1 Primerjaj I Cpg 1298/2016.