Up-70/99

15. 2. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z. na seji senata dne 15. februarja 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju št. Ks 1/99 z dne 2. 3. 1999 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnik je 8. 3. 1999 vložil ustavno pritožbo zoper sklep zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Celju, s katerim je bil zavrnjen ugovor njegove zagovornice zoper obtožnico.

Zatrjuje kršitev pravic iz 22., 23., 25. in 28. člena Ustave.

Pravica do sodnega varstva naj bi bila kršena s tem, ko je obtožni akt vložil član skupine državnih tožilcev za posebne zadeve, ki po pritožnikovem mnenju za to ni bil krajevno in stvarno pristojen. Navaja tudi, da obtožba temelji le na podatkih, ki jih je zbrala policija, ne pa dokazih, ki so bili pridobljeni med sodno preiskavo.

Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Ustavno sodišče lahko izjemoma odloči o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).

Pritožnik izpodbija sklep zunajobravnavnega senata o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico, zoper katerega v skladu z določbo prvega odstavka 283. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in 72/98 - v nadaljevanju: ZKP) ni dovoljena pritožba. Ko senat zavrne ugovor zoper obtožnico, to pomeni le nadaljevanje kazenskega postopka z glavno obravnavo in sodbo ter s pravnimi sredstvi. Ves nadaljnji postopek je namenjen dokončni razjasnitvi istih pravnih in dejanskih vprašanj, ki so bila že predmet obravnavanja zunajobravnavnega senata v fazi kontrole obtožnice. Razlika med dokončno obsodilno odločitvijo in dopustitvijo obtožbe v fazi kontrole obtožnice je v tem, da je temelj drugi odločitvi že "zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe", temelj obsodilni sodbi pa mora biti pravilno in popolnoma ugotovljeno dejansko stanje. Predmet odločitve zunajobravnavnega senata v fazi kontrole obtožnice je torej enak predmetu sodbe. Zato je po stališču Ustavnega sodišča zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico procesna predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS izpolnjena šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper sodbo oziroma drugo odločbo, s katero se kazenski postopek konča (sklep št. Up-34/96 z dne 19. 6. 1996, OdlUS V, 202).

Glede na navedeno torej ni izpolnjena procesna predpostavka izčrpanosti vseh pravnih sredstev zoper izpodbijani akt. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alinee 52. člena Poslovnika (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Miroslava Geč- Korošec.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk