Jedro

Ker rešitev izpostavljenih pravnih vprašanj ne vpliva na odločitev v obravnavani zadevi, revidentka ni izkazala obstoja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revidentka po pooblaščencu dne 30. 7. 2007 vložila revizijo.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 29. 5. 2006, s katero je tožena stranka zavrnila revidentkino pritožbo zoper odločbo Davčnega urada Koper z dne 16. 3. 2005. Z izpodbijano prvostopno odločbo je bila revidentki odmerjena akontacija dohodnine od dobička iz kapitala od prometa nepremičnin za leto 2005 v znesku 2,282.277,00 SIT.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/07 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidentka utemeljuje dovoljenost revizije z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Glede na sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6. Revidentka kot pomembni pravni vprašanji, od rešitve katerih je odvisna odločitev v obravnavani zadevi, izpostavlja vprašanje, ali je vrednost, ki se ugotovi v postopku za dedovanje, lahko merodajna kot vrednost, ki se upošteva pri kasnejši prodaji kot pridobitvena vrednost, ter vprašanje, ali se vrednost nepremičnine ob pridobitvi lahko ugotovi na podlagi odločbe o odmeri davka na dediščine in darila, saj tega zakon ne predvideva.

7. Kot izhaja iz dokumentacije v spisu in izpodbijane odločbe, je bila revidentki akontacija dohodnine odmerjena na podlagi podatkov, ki jih je revidentka sama navedla v davčni napovedi, vloženi dne 4. 3. 2005 na podlagi 312. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-1. Glede na navedeno dejansko stanje odločitev v obravnavani zadevi ni odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki ju v reviziji izpostavlja revidentka. Poleg tega se izpostavljeni pravni vprašanji delno nanašata na pravilnost ugotovitve dejanskega stanja in pravilnost postopka izdaje izpodbijanega akta, ki ju Vrhovno sodišče v skladu s prvim in drugim odstavkom 85. člena ZUS-1 v revizijskem postopku ne presoja.

8. Revidentka se v reviziji sklicuje tudi na sodno prakso Vrhovnega sodišča, in sicer v zadevah U 860/92, U 45/93, U 1161/92 in U 224/92. Vrhovno sodišče ugotavlja, da se pravna in dejanska situacija v navedenih zadevah bistveno razlikuje od situacije v obravnavani zadevi, saj se nobena izmed njih ne nanaša na prodajo podedovanega premoženja, poleg tega pa ZDoh-1 davčno osnovo za odmero davka od dobička iz kapitala ureja drugače kot pred njim veljavni predpisi, zato v obravnavani zadevi ni podan odstop od sodne prakse v smislu druge točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Glede na to, da revidentka ni izkazala obstoja nobenega izmed pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo kot nedovoljeno.