Jedro

Vinkulacija v korist tožene stranke ne vzpostavlja njene zaveze za plačilo zavarovalnih premij.

Strinjanje zavarovanca kot upravičenca do zavarovalnine oziroma odškodnine ne povzroči njegove pravne zaveze glede plačila zavarovalne premije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je toženi stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 356,99 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 51293/2015 z dne 4. 5. 2015 razveljavilo tudi v 1. in 3. odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne 1.483,03 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Podredno temu je predlagala, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka (zavarovalec) pri Zavarovalnici X d. d. sklenila zavarovalni pogodbi in anekse po policah PR006 in PR005 (v nadaljevanju: zavarovalna pogodba) glede zavarovanja objekta T. katerega lastnica je tožena stranka. Tožena stranka je na zavarovalni polici navedena kot zavarovanec. Po določbi 921. člena OZ se z zavarovalno pogodbo zavarovalec zavezuje, da bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino ali storila kaj drugega. Plačilo zavarovalne premije je dolžnost zavarovalca; zavarovalnica pa je dolžna sprejeti premijo od vsakogar, ki ima za plačilo pravni interes (prvi odstavek 936. člena OZ). Zato so pravilni razlogi sodišča prve stopnje, da je tožena stranka kot zavarovanec zgolj upravičenec po obravnavani zavarovalni pogodbi. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da gre ob uvodoma pojasnjenem za zavarovanje na tuj račun, kot ga ureja 929. člen OZ, pri čemer je obveznost plačila premije tudi po tem določilu izrecna obveznost zavarovalca (v konkretnem primeru tožeče stranke). Še bolj pa ob upoštevanju prvega odstavka 56. člena OZ, po katerem v primeru, če je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo (domneva o popolnosti listine), ni mogoče sklepati, da bi bila tožena stranka zavezanec za plačilo zavarovalne premije. Plačilo zavarovalne premije je glavna obveznost zavarovalca, zato se tudi določilo drugega odstavka 56. člena OZ, ki domneve o popolnosti listine ne razteza na stranske točke pogodbene vsebine, ne uporablja.

6. Sodišče prve stopnje dokaznega predloga za zaslišanje M. K. ni zavrnilo iz neutemeljenih razlogov. Kolikor je tožeča stranka predlagala njegovo zaslišanje zato, da bi potrdil veljavnost zavarovalne pogodbe, je takšno zaslišanje nepotrebno. Iz prej obrazloženega izhaja, da je bila zavarovalna pogodba, po kateri je bila tožeča stranka zavarovalec in tožena stranka zavarovanec, veljavna. V kolikor pa se graja zavrnitve dokaznega predloga nanaša na vinkulacije zavarovalnih polic, možnosti odpovedi zavarovalne pogodbe in potrdil o plačilu premije, pa je bilo zaslišanje predlagano za dokazovanje pravno nepomembnih dejstev, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te sodbe. Zato sodišče prve stopnje ni storilo kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker bi tožeči stranki odvzelo pravico do izvajanja dokazov iz neutemeljenih razlogov.

7. Pritožbene navedbe tožeče stranke o tem, da kot upravnik ni imela interesa skleniti zavarovanja so pravno nepomembne, saj se nanašajo na nagib ali neobstoj nagiba za sklenitev pogodbe, ki pa na veljavnost pogodbe ne vplivajo (prvi odstavek 40. člena OZ). Nadalje so nekonkretizirane pritožbene navedbe, da ob upoštevanju listin v spisu ne more biti sporno, da je tožena stranka podala naročilo, da naj tožeča stranka sklene zavarovanje; da je tožena stranka sklenitev pogodbe odobrila; da je se je zavezala k povračilu zavarovalnih premij; ipd. Na tovrstne navedbe je odgovorilo že sodišče prve stopnje v razlogih sodbe (15. točka obrazložitve in nasl.), zato jih pritožbeno sodišče ne bo ponavljalo. Prav tako nepomembne so pritožbene navedbe v smeri, da je se je tožena stranka strinjala s sporno zavarovalno pogodbo ali jo odobrila, saj se spor vodi o tem, ali je tožena stranka zavezanka za plačilo zavarovalne premije. Strinjanje zavarovanca kot upravičenca do zavarovalnine oziroma odškodnine (gl. 921. člen OZ) ne povzroči njegove pravne zaveze glede plačila zavarovalne premije.

8. Na podlagi okoliščine, da je tožena stranka kdaj v preteklosti tožeči stranki povrnila zneske zavarovalnih premij za tekoče leto, ni mogoče sklepati, da bi bila tožena stranka zavezanka za plačilo premij za celotno obdobje zavarovanja, še manj pa, da bi bila kljub jasnim določbam zavarovalne police sama zavarovalka in s tem zavezanka. Prav nobenega pomena pri tem nima pretekla praksa, po kateri naj bi bile toženi stranki v korist vinkulirane zavarovalne police. Bistveni pomen vinkulacije v zavarovalnem pravu se kaže v tem, da je zavarovalnica obveščena o pravicah tretjih, ki imajo upravičenje na zavarovani stvari, zato, da ob nastopu zavarovalnega primera tem upravičencem prednostno izplača zavarovalnino namesto tistim, ki bi bili sicer do nje upravičeni.1 Vinkulacija v korist tožene stranke pa ne vzpostavlja njene zaveze za plačilo zavarovalnih premij, kot si zmotno razlaga tožeča stranka. Enako velja za potrdila o plačilu premij, katerih predložitev naj bi v preteklosti zahtevala tožena stranka. V 937. členu OZ so določene posledice, če premija ni plačana, med drugim tudi to, da obveznost zavarovalnice glede plačila zavarovalnine ali odškodnine zaradi neplačila premije preneha (prim. tretji odstavek 937. člena OZ). Interes tožene stranke kot upravičenke iz zavarovalne pogodbe glede potrdila o plačani zavarovalni premiji je tako razumljiv že glede na vsebino 937. člena OZ.

9. Pravno nepomembne so tudi pritožbene navedbe o predaji upravniških poslov novemu upravniku. To na vsebino obveznosti strank po zavarovalni pogodbi, ki je bila opredeljena uvodoma, nima nobenega vpliva. Sprememba upravnika namreč ne povzroči spremembe zavarovalne pogodbe, kjer je kot zavarovalec navedena tožeča stranka. Enako nerelevantne so pritožbene navedbe glede morebitnega odstopa od zavarovalne pogodbe, ki ni bil izvršen.

10. Ker tožeča stranka ni uspela s pritožbo, so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki o tem, kdo nosi pravdne stroške.

11. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ni zasledilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Sodišče je odgovarjalo zgolj na pritožbene razloge, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške. Stroški postopka z odgovorom na pritožbo so bili potrebni. Zato je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 286,88 EUR (tar. št. 21 OT), materialne stroške v znesku 5,74 EUR (11. člen OT) in 22% DDV, kar skupaj znaša 356,99 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

1 Prim. A. Polajnar Pavčnik v N. Plavšak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, četrta knjiga, str. 881 in nasl.