Jedro

Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.

Predloženi pooblastili tožnice in stranskega intervenienta nista novi. Poleg tega je očitno, da je bil datum na pooblastilu tožnice napisan naknadno (in še to neskladno z zahtevo po novem pooblastilu), saj se zapisani datum po odtenku črnila in pisavi ne ujema s podpisom pooblastiteljice.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo objektivno spremembo tožbe. Zaradi umika je postopek ustavilo za nepremičnino s parc. št. 970/2, k. o. ... . Sicer je primarni tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice in stranskega intervenienta zavrnilo in delno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnica in stranski intervenient vlagata predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni dovoljen.

5. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kamor spada tudi postopek s predlogom za dopustitev revizije, lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (prvi odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in ki mora za vložitev izrednega pravdnega sredstva sodišču predložiti novo pooblastilo (drugi odstavek 95. člena ZPP). Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.

6. V obravnavanem primeru sodba sodišča druge stopnje ni postala pravnomočna pred 3. 3. 2021. Takrat je namreč pooblaščenec tožnice in stranskega intervenienta prejel drugostopenjsko sodbo. Vloženemu predlogu za dopustitev revizije s 24. 3. 2021 je pooblaščenec priložil pooblastili tožnice z dne 1. 3. 2021 (A1) in stranskega intervenienta z dne 15. 12. 2020 (A2). Pooblastili torej nista novi. Poleg tega je očitno, da je bil datum na pooblastilu tožnice napisan naknadno (in še to neskladno z zahtevo po novem pooblastilu), saj se zapisani datum po odtenku črnila in pisavi ne ujema s podpisom pooblastiteljice.

7. Ustavno sodišče je že pojasnilo, da za odvetnika kot pravnega strokovnjaka ne more biti pretirano zahtevno opravilo, da predloži pravilno in popolno pooblastilo. Odvetnik mora poznati formalne zakonske zahteve v zvezi s pooblastili. Takojšnje zavrženje predloga za dopustitev revizije, ki mu ni predloženo pravilno pooblastilo, ni nezdružljivo z ustavno pravico do sodnega varstva po prvem odstavku 23. člena Ustave.1

8. Vrhovno sodišče nima zakonskega pooblastila, da stranko, ki ne pozabi predložiti pooblastila, pač pa predloži napačno (na primer da pooblastilo ni novo ali je predrugačeno), poziva na odpravo pomanjkljivosti. V tem primeru namreč ne gre za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti s pozivom na predložitev novega pooblastila.2

9. Ker predloženi pooblastili nista novi (drugi odstavek 95. člena ZPP), predlog za dopustitev revizije ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče na podlagi procesnega pooblastila iz 377. člena ZPP zavrglo.

10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča II DoR 278/2021 in II DoR 296/2021 z dne 16. 6. 2021 in tam navedene odločbe Ustavnega sodišča. 2 Isti, prav tam.