Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker obtoženec ni bil v priporu iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP ampak iz razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, bi bila odprava pripora mogoča na podlagi plačane varščine.
Zahtevi zagovornika obt. B.V. za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočni sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 20.8.2001 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 19.9.2001 o podaljšanju pripora spremeni tako, da se izreče, da se pripor zoper obt. B.V. odpravi.
S sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 20.8.2001 je bil po preizkusu, opravljenim na podlagi 2. odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), zoper obt. B.V. podaljšan pripor iz pripornega razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 19.9.2001 pritožbo zagovornika obtoženca, vloženo zoper sklep o podaljšanju pripora, zavrnilo kot neutemeljeno.
Zagovornik obt. B.V. v zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora, uvodoma navaja, da jo vlaga zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, predlaga pa, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora spremeni tako, da pripor zoper obt. B.V. odpravi, podrejeno pa predlaga, da pravnomočno odločbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločitev Višjemu sodišču v Mariboru.
Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije F.M. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena, ker je sodišče ugotovilo, da je obtoženec glede na to, da je tuj državljan ter da je bil prijet šele na podlagi tiralice v Republiki Slovaški. To so po njegovem mnenju okoliščine, ki nedvomno kažejo, da je begosumnost pri obtožencu podana.
Zahteva zagovornika obt. B.V. za varstvo zakonitosti je utemeljena.
Pravnomočna obtožnica z dne 5.12.2000, s katero je poleg obt. B.V. obtoženih še 13 soobtožencev, pod tč. II očita obtožencu, da je s soobtoženci A.V., Z.H., D.J., B.P., S.H. in J.S. dajal v promet substance, ki so razglašene za mamila, ter da so se navedeni obtoženci združili za izvrševanje takih kaznivih dejanj in so bile njihove vloge točno določene vnaprej, to kaznivo dejanje pa naj bi obtožena B.V. in J.S., oba hrvaška državljana, storila s tem, da sta se 28.2.2000 pred trgovino G.s. v M. srečala s soobtoženim S.H., ki jima je izročil vrečko s 460,5 grami marihuane. Iz obrazložitve obtožnice pa je razvidno, da je bilo s tajnim opazovanjem, sledenjem in njunem legitimiranju na mejnem prehodu ugotovljeno, da sta obtožena B.V. in J.S. tisti dve osebi, ki sta od obt. S.H. prevzela mamilo pred trgovino G.s. v M., ter vrečko z mamilom, ki je bilo slabe kvalitete, zavrgla pri obcestnem jarku pri P. Z navedbami, da je bil že sklep preiskovalnega sodnika, s katerim je bil zoper obtoženca odrejen pripor ter na podlagi tega sklepa odrejen razpis tiralice, nezakonit, ker se obt. B.V. nikoli ni skrival, ker je bilo njegovo stalno prebivališče ugotovljeno že dne 28.2.2000 pri prehodu slovensko-hrvaške meje in tedaj ugotovljena tudi njegova istovetnost, razen tega pa se je vabilu zaprošenega sodišča v Republiki Hrvaški odzval in bil v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem pri zaprošenem sodišču tudi zaslišan, zagovornik obt. B.V. uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Tega razloga pa po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Utemeljena tudi ni navedba, da bi moral biti obtoženec, ki mu je bila prostost odvzeta dne 27.8.2000, glede na sklep o odreditvi pripora z dne 11.7.2000 izpuščen na prostost že dne 26.9.2000, ker zoper njega pripor ni bil podaljšan. Obt. B.V. je bil namreč dne 25.8.2000 na podlagi mednarodne tiralice prijet v Republiki Slovaški, kjer je bil zoper njega v zvezi z zahtevo za izročitev Republiki Sloveniji odrejen preventivni pripor, Republiki Sloveniji pa je bil izročen dne 18.12.2000. Pripor po sklepu preiskovalnega sodnika, s katerim je bil zoper obtoženca odrejen pripor, je torej pričel teči dne 18.12.2000, zaradi česar od tedaj dalje ni bil nezakonito v priporu, sklep o podaljšanju pripora pa je bil sprejet pravočasno, saj je bil zoper obtoženca po vložitvi obtožnice podaljšan pripor s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 29.12.2000. Utemeljene pa so navedbe zagovornika obt. B.V., da je bilo stališče sodišča prve stopnje, da glede na kaznivo dejanje, katerega je obtožen, odprava pripora proti plačilu varščine ni mogoča, napačno, saj obt. B.V. ni bil v priporu iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, pač pa iz pripornega razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP.
Poseg v osebno svobodo je najhujši možni poseg države v osebno integriteto posameznika, po določilu 2. odstavka 200. člena ZKP pa sme pripor trajati najkrajši potrebni čas. Razen tega Ustava Republike Slovenije v 1. odstavku 20. člena določa, da se sme oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, pripreti, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. V tem ustavnem določilu je vgrajeno načelo sorazmernosti, katero je potrebno upoštevati tudi v primeru odločanja o podaljšanju pripora iz pripornega razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, upoštevaje pri tem na eni strani obseg kriminalne dejavnosti, katere je priprti obtožen, na drugi strani pa seveda čas njegovega odvzema prostosti. Glede na obseg kriminalne dejavnosti, ki se obt. B.V. očita v obtožnici in ki je manjša od kriminalne dejavnosti ostalih obtožencev oziroma enaka kriminalni dejavnosti obt. J.S., državljana Republike Hrvaške, ki se tam nahaja na prostosti in zoper katerega je bil kazenski postopek izločen, ter z upoštevanjem dejstva, da je bila obt. B.V. odvzeta prostost že dne 25.8.2000 ter torej traja odvzem prostosti temu obtožencu že več kot 1 leto in 3 mesece, je Vrhovno sodišče ocenilo, da glede na načelo sorazmernosti ni več podlage za podaljšanje pripora zoper obt. B.V. Zato je zahtevi za varstvo zakonitosti, v kateri njegov zagovornik izpodbija tudi stališče, izraženem v sklepu o podaljšanju pripora, o teži in obsegu obtožencu očitane kriminalne dejavnosti, ugodilo in pravnomočni sklep o podaljšanju pripora spremenilo tako, da je odločilo, da se pripor zoper obt. B.V. odpravi.