7. 2. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Gregorja Berdena iz Ljubljane na seji 7. februarja 2007

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prve in druge alineje prvega odstavka 2. člena Pravilnika o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 40/94 in 45/98) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik izpodbija prvo in drugo alinejo prvega odstavka 2. člena Pravilnika o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu (v nadaljevanju Pravilnik), ki določata, da državljani Republike Slovenije plačujejo šolnino za redni študij po dodiplomskih študijskih programih, ki se ne izvajajo kot javna služba (prva alineja), in za izredni študij po dodiplomskih študijskih programih (druga alineja). Zatrjuje, da sta v neskladju s prvim odstavkom 26. člena Splošne deklaracije človekovih pravic, z 2. in s 14. členom Ustave ter s 65., 66., 67. in z 68. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. – ZViS). Svoj pravni interes utemeljuje z navedbami, da je bil v študijskem letu 1997/1998 vpisan na izredni študij prava in da je prve tri letnike dokončal kot izredni študent. V študijskem letu 2004/2005 pa naj bi se kot redni študent vpisal v četrti letnik študija.

B.

V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

Protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, Ustavno sodišče razveljavi ali odpravi (prvi odstavek 45. člena ZUstS).

Razveljavitev izpodbijanih določb v obravnavanem primeru na položaj pobudnika ne more vplivati. Na podlagi 43. člena ZUstS bi namreč razveljavitev začela učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi. To pomeni, da bi morebitna razveljavitev lahko učinkovala le na postopke, ki še niso pravnomočno končani. Teh pa pobudnik ne navaja.

ZUstS sicer omogoča tudi odpravo škodljivih posledic, ki posamezniku nastanejo na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. Vendar je odpravo posledic mogoče zahtevati le, če od vročitve posamičnega akta (izdanega na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa) oziroma od nastanka posledic pa do vložitve pobude ni preteklo več kot eno leto (drugi in tretji odstavek 46. člena ZUstS). Pobudnik je na podlagi poziva za dopolnitev pobude Ustavnemu sodišču sporočil, da je zadnji obrok šolnine za tretji letnik izrednega študija plačal 10. 2. 2003. Pobudo je vložil 2. 2. 2005, torej očitno po preteku enega leta od zatrjevanega nastanka posledic.

Glede na navedeno pobudnik ni izkazal, da bi morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Ker torej ni izkazal pravnega interesa, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodnika dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj