Jedro

Po 139. členu ZNP skupne stroške postopka trpijo udeleženci praviloma sorazmerno z dolžino svojih meja. Sodišče pa lahko odloči o stroških postopka tudi drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meje, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi. Po ustaljeni sodni praksi med skupne stroške postopka spadajo stroški, ki nastanejo z izvedencem in stroški sodnih taks.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep z dne 20.7.2009 v točki 5 spremeni tako, da sta nasprotna udeleženca dolžna predlagateljema povrniti 403,10 EUR skupnih stroškov postopka v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15 dnevnega roka dalje do plačila.

Predlagatelja sama nosita pritožbene stroške.

Obrazložitev

: (1.) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo mejo med parc. št. 2595 k.o. R. , ki je last predlagateljev in parcelo št. 2597/1 k.o. R. , ki je v solasti nasprotnih udeležencev (točka 1 izreka). Pod točko 5 izreka pa je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške.

(2.) Zoper ta sklep in sicer zoper odločitev o stroških, vlagata pritožbo predlagatelja. Navajata, da sodišče ni upoštevalo 139. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), ki določa, da skupne stroške nosijo mejaši praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja. Predlagatelja sta založila predujem za izvedenca geodeta, stroški so znašali skupno 806,20 EUR. Nasprotna stranka bi morala plačati polovico teh stroškov in jih povrniti predlagateljema. Predlagata spremembo sklepa o stroških tako, da se nasprotnima udeležencema naloži povračilo ene polovice stroškov v višini 403,10 EUR. Zahtevata povračilo stroškov pritožbe.

(3.) Nasprotna udeleženca na pritožbo nista odgovorila.

(4.) Pritožba je utemeljena.

(5.) Po 139. členu ZNP skupne stroške postopka trpijo udeleženci praviloma sorazmerno z dolžino svojih meja. Sodišče pa lahko odloči o stroških postopka tudi drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meje, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi. Po ustaljeni sodni praksi med skupne stroške postopka spadajo stroški, ki nastanejo z izvedencem in stroški sodnih taks.

(6.) Iz podatkov spisa (list. št. 93) izhaja, da so stroški izvedenskega dela znašali skupno 805,60 EUR, preostale skupne stroške pa predstavljajo stroški kilometrin (9,75 EUR) in stroški sodnih taks za predlog in sklep (skupno 145,52 EUR). Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z zgoraj citiranim določilom, glede na dejstvo, da je dolžina meje za obe udeleženi stranki enaka in da tudi ni ugotovilo okoliščin, ki bi narekovale drugačno odločitev, na podlagi 139. člena ZNP odločiti, da vsaka od udeleženih strank nosi eno polovico teh stroškov. Pritožba predlagateljev je zato v tej smeri utemeljena.

(7.) Pritožbeno sodišče je zaradi navedenih razlogov pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v točki 5. na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP spremenilo tako, da je nasprotnima udeležencema naložilo, da predlagateljema v roku 15 dni povrneta 403,10 EUR skupnih stroškov postopka. S tem je v celoti sledilo predlogu pritožnikov, ki kljub dejstvu, da bi bila upravičena tudi do povračila ostalih skupnih stroškov, le-tega s pritožbo nista uveljavljala. Če bosta nasprotna udeleženca s plačilom zamudila, sta dolžna plačati predlagateljema tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

(8.) Ker po 1. odstavku 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, med te stroške pa sodijo tudi stroški zastopanja v pritožbenem postopku in zakon v delu, ki se nanaša na ureditev meje o tem drugačnih določb nima, je pritožbeno sodišče v skladu s tem določilom odločilo, da stroške, ki so nastali predlagateljema z vložitvijo pritožbe, nosita sama.