Jedro

BPP se po ZBPP dodeljuje osebam v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, ne pa v zvezi z uresničevanjem pravic oziroma pravnih koristi v upravnem postopku, v katerem odločajo upravni in drugi državni organi o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Za dodelitev BPP v upravnih postopkih oziroma v zadevah, ki se obravnavajo v drugih postopkih in ne sodnih, v določbah ZBPP ni podlage.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za zastopanje na seji senata Sektorja za pritožbe zoper policijo pri Direktoratu za policijo in druge varnostne naloge Ministrstva za notranje zadeve (I. točka izreka). Stroški postopka niso nastali (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je po 1. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, BPP pa pomeni celotno ali delno zagotovitev sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Lahko se odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, ki so določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči. V obravnavanem primeru se pritožba nanaša na postopek policistov dne 10. 7. 2020. Tožnica je vložila prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje dne 22. 10. 2020 na seji senata Sektorja za pritožbe zoper policijo, ki jo je tožnica podala zoper policiste policijske postaje A.. Ker se zadeva dejansko ne nanaša na postopek pred sodiščem prve ali druge stopnje, je bilo potrebno prošnjo skladno z drugim odstavkom 37. člena ZBPP kot nedovoljeno zavreči. 3. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in s tožbo predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Predlaga, da nemudoma prejme novo odločbo pristojnega organa za BPP, po kateri ji bo omogočeno pravno svetovanje in zastopanje na preloženi seji senata. Zaradi nedopustnega ravnanja in prekoračenja pooblastil policistov policijske postaje A., je tožnica vložila pritožbo. Prejela je dva plačilna naloga, zoper katera je zamudila 8 dnevni rok za vložitev sodnega varstva. Policisti so nadaljevali s kratenjem njenih pravic in svoboščin, zaradi njihovih ravnanj se je že v preteklosti obrnila na številne naslove za pomoč in nasvete. Prav tako ostaja žrtev fizičnega, psihičnega in materialnega nasilja bivšega moža B.B..

4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri svojih navedbah in argumentih ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno. Ponovno poudarja, da se pritožba, ki se bo obravnavala na seji senata Sektorja za pritožbe zoper policijo, nanaša na postopek policistov. Navedeni postopek bo potekal na Sektorju za pritožbe zoper policijo pri Direktoratu za policijo in druge varnostne naloge Ministrstva za notranje zadeve na podlagi Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol). To pa ne pomeni postopka, za katerega se dodeljuje BPP. Navedbe tožnice v tožbi so splošne, neutemeljene in nerelevantne ter v ničemer ne izpodbijajo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa.

5. Tožnica v pripravljalni vlogi navaja, da toženka nadaljuje z nedopustnim in nezakonitim obravnavanjem njenih vlog v zvezi z dodeljevanjem BPP. Meni, da je pravočasno vložila pritožbo zoper ravnanje in prekoračitev pooblastil policistov v skladu s predpisanim postopkom za reševanje pritožb zoper policiste. Prejela je obvestilo o preložitvi senata za nedoločen čas, kar je zaradi epidemije razumljivo, ni pa razumljivo, da so vse zadeve v njeno škodo nujne in potekajo naprej, sama pa ostaja žrtev psihičnega, fizičnega in materialnega nasilja bivšega moža. 6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep toženke pravilen in zakonit ter ima oporo v citiranih materialnih predpisih. Toženka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podala pravilne razloge za svojo odločitev.

8. Po 1. členu ZBPP je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva (prvi odstavek). Za sodno varstvo po tem zakonu pa se poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči, štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (drugi odstavek). Zakon jasno in nedvoumno opredeljuje obseg sodnega varstva, za katerega je na njegovi podlagi mogoče dodeliti BPP. Določba prvega odstavka 7. člena ZBPP te opredelitve v ničemer ne spreminja, temveč zgolj podrobno opredeljuje storitve, za katere je - v okviru, določenem s 1. členom ZBPP - mogoče dodeliti BPP: pravno zastopanje in druge pravne storitve, določene z zakonom, vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v RS, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (sodni postopki) ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Poleg tega, da iz besedila te določbe ZBPP v ničemer ne izhaja kakršna koli izjema od obsega ZBPP, opredeljenega v njegovem prvem členu, so v njem navedene tudi posamezne storitve, za katere se lahko po tem zakonu dodeli BPP in so večkrat izrecno vezane na sodne postopke.

9. Med strankama ni sporno, da je tožnica zaprosila za BPP za zastopanje na seji senata Sektorja za pritožbe zoper policijo pri Direktoratu za policijo in druge varnostne naloge Ministrstva za notranje zadeve. Gre za postopek, ki ga ureja ZNPPol, odvija pa se pred senatom, ki ga imenuje minister. Seja senata pa poteka na območju policijske uprave, na kateri naj bi bile z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog kršene pritožnikove človekove pravice ali temeljne svoboščine. Tega postopka ni mogoče šteti med sodne postopke že zato, ker po navedenih določbah postopek ne poteka pred sodiščem, kar je po prej navedenem drugem odstavku 1. člena ZBPP ključni kriterij za opredelitev sodnih postopkov v smislu tega zakona.

10. BPP se po ZBPP dodeljuje osebam v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, ne pa v zvezi z uresničevanjem pravic oziroma pravnih koristi v upravnem postopku, v katerem odločajo upravni in drugi državni organi o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Za dodelitev BPP v upravnih postopkih oziroma v zadevah, ki se obravnavajo v drugih postopkih in ne sodnih, v določbah ZBPP ni podlage. Zato je po presoji sodišča toženka pravilno zaključila, da je tožnica zaprosila za dodelitev BPP v postopku, ki ni sodni postopek, in zato po prej navedenih določbah 1. in 7. člena ZBPP ne sodi med postopke, za katere je po tem zakonu mogoče dodeliti BPP.

11. Ker je sodišče iz navedenih razlogov ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

12. Glede na nespornost dejanskih ugotovitev, ki so ob zavzetem pravnem stališču relevantne za odločitev, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

13. Sodišče je v zadevi odločilo po sodniku posamezniku na podlagi 2. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1.