Jedro

S predlogom za oprostitev plačila sodnih taks, ki mu ni priložena izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, sodišče ravna kot z nepopolno vlogo, kar pomeni, da izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse.

Ob upoštevanju dejstva, da gre za nizko izgubo, da dolžnik v predlogu ne izkazuje blokade bančnega računa ter da dolžna sodna taksa, v zvezi s katero je zaprosil za oprostitev, znaša 12,00 EUR, je mogoče zaključiti, da dolžnik ni izkazal, da bi plačilo takšne takse ogrozilo opravljanje njegove dejavnosti, zato je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog prvega dolžnika U. d.o.o. za oprostitev plačila sodnih taks.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje prvi dolžnik, ki prilaga izpis iz AJPES o blokadi TRR ter navaja, da iz redne dejavnosti nima nobenega priliva oziroma sploh ni več dejavnosti, ki bi jo bilo na trgu v danih razmerah mogoče opravljati. Na trgu vlada kriza in plačilna nedisciplina, zato ni sposoben pokrivati fiksnih stroškov, njegovi dolžniki pa zapirajo podjetja oziroma so v stečaju. Ponovno prosi za taksno oprostitev.

V skladu z določbo četrtega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pritožba ni bila vročena v odgovor upniku.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

Po določbi tretjega odstavka 11. člena ZST-1 sodišče oprosti plačila sodne takse pravno osebo glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka, če ta nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. O oprostitvi plačila sodne takse odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke, kateremu mora ta priložiti tudi pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju na prepisanem obrazcu, ki vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v RS in v tujini. Sodišče namreč pri odločanju o oprostitvi upošteva premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (prvi do tretji odstavek 12. člena ZST-1). Izjava se poda na predpisanem obrazcu (Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, Ur. l. RS, št. 93/08). Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (drugi in tretji odstavek 12. člena ZST-1).

V predmetni zadevi je prvi dolžnik skupaj z ugovorom 27. 6. 2012 vložil predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki mu je priložil izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1. Sodišče prve stopnje je njegov predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da prvi dolžnik ni navedel minimuma dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajala upravičenost do taksne oprostitve, s predloženim dokazom (nepopolno izjavo o premoženjskem stanju) pa tako pomanjkljive trditvene podlage ni mogoče dopolniti.

Prvi dolžnik v pritožbi širi svoje navedbe iz predloga za oprostitev plačila sodnih taks s pojasnili o blokadi računa, slabem poslovanju, krizi na trgu in posledični nesposobnosti pokrivanja stroškov, vendar pa pritožbeno sodišče teh navedb in v zvezi z njimi predloženega dokaza ni moglo upoštevati, saj so na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ prepozni in predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto. Prvi dolžnik jih namreč prvič podaja šele v pritožbi, pri tem pa ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti in predložiti že v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.

Višje sodišče je opravilo še preizkus odločitve po uradni dolžnosti in pri tem ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje sicer pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedlo v obrazložitvi. Kljub drugačni odločitvi v zadevi VSL I Cpg 554/2010 z dne 12. 5. 2010, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, namreč ni mogoče slediti argumentaciji, da izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu predstavlja le dokaz, ki je namenjen potrjevanju zatrjevanih dejstev. Že iz same zakonske dikcije tretjega odstavka 12. člena ZST-1 namreč izhaja, da s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks, ki mu ni priložena izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, sodišče ravna kot z nepopolno vlogo, kar pomeni, da izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Slediti tudi ni mogoče zaključku, da je prvi dolžnik vložil nepopolno izjavo o premoženjskem stanju, saj je kljub temu, da je predložil le 1. in 4. stran obrazca ZST-1, izpolnil vse rubrike, ki se nanašajo na podatke o premoženju pravne osebe (strani 2 in 3 se namreč nanašata na podatke o fizičnih osebah) in ki so zato relevantni za presojo utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks v konkretnem primeru.

Vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks že po svojem osnovnem namenu zajema tudi trditev dolžnika, da takse ne more plačati, skupaj s podatki iz izjave o premoženjskem stanju pa je prvi dolžnik ponudil zadostno trditveno podlago za presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks. Višje sodišče ob tem ugotavlja, da iz navedenih podatkov upravičenost prvega dolžnika do taksne oprostitve ne izhaja. Prvi dolžnik je namreč v izjavi o premoženjskem stanju navedel, da po zadnjem letnem poročilu izkazuje bilančno izgubo v znesku 261,00 EUR, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje. Ob upoštevanju dejstva, da gre za nizko izgubo, da prvi dolžnik v predlogu ne izkazuje blokade bančnega računa ter da dolžna sodna taksa, v zvezi s katero je zaprosil za oprostitev, znaša 12,00 EUR, je mogoče zaključiti, da prvi dolžnik ni izkazal, da bi plačilo takšne takse ogrozilo opravljanje njegove dejavnosti, zato je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse neutemeljen.

Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo prvega dolžnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ob tem še pripominja, da bo v primeru nastanka nove taksne obveznosti prvi dolžnik ob spremenjenih okoliščinah lahko ponovno zaprosil za oprostitev plačila sodnih taks.