Jedro

Sodišče je pravilno izpostavilo, da je sodna praksa že večkrat zavzela stališče, da je potrebno drugi odstavek 15. člena ZUPJS razlagati in uporabljati tako, da se primarno uporabijo podatki o dohodku iz preteklega leta, ne glede na to, ali je podatek razviden iz izdane odločbe o dohodnini ali iz potrdila o dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci davčnega organa. Bistveno je, da so zavezanci podatke o dohodku za preteklo leto dolžni davčnemu organu posredovati do konca januarja tekočega leta in da so najpozneje na ta dan v uradni evidenci davčnega organa na razpolago vsi dohodki zavezanca iz preteklega leta (četrti odstavek 337. člena ZDavP-2).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroške odgovora na pritožbo nosi tožeča stranka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 26. 4. 2019 in odločbo Centra za socialno delo A., št. ... z dne 26. 4. 2018 zadevo vrnilo toženi stranki v nov upravni postopek ter ji naložilo plačilo stroškov postopka tožeče stranke.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, odločitev sodišča spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče je napačno odločilo, da tožena stranka pri ugotavljanju dohodka družine ni pravilno upoštevala dohodkov tožničinega partnerja za leta 2016, to je dohodkov iz predpreteklega leta. Pri tem se v 9. in 10. točki obrazložitve neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 15. člena ZUPJS, iz katere izhaja, da se primarno uporabljajo podatki o dohodkih iz preteklega leta, ne glede na to, ali je podatek razviden iz izdane odločbe o dohodnini ali iz potrdila o dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci davčnega organa. Ugotovilo je, da na dan izdaje prvostopne odločbe za družinskega člana tožnice, sicer še ni bila izdana odločba o odmeri dohodnine (oziroma informativni izračun dohodnine za leto 2017), vendar so bili tega dne in že pred tem v uradni evidenci FURS na voljo vsi podatki za njeno odmero. Tožena stranka tako naj ne bi imela podlage, da v izpodbijani odločbi upošteva dohodke tožničinega partnerja za predpreteklo leto 2016. Takšno stališče sodišča je napačno, saj je uradna evidenca, ki jo vodi FURS, avtomatsko povezana s sistemom e-sociale. Centri za socialno delo ne zaprošajo FURS za posredovanje podatkov. Če teh v sistemu ni, se šteje, da FURS teh podatkov še nima, sicer bi jih poslal. Namen vzpostavitve uradne evidence je v tem, da v kolikor so podatki znani, organ do njih pride po uradni dolžnosti brez zaprosila. Na podatke FURS je center za socialno delo vezan. V kolikor stranka izpodbija podatke, ki jih prvostopni organ pridobi iz uradne evidence, mora spremembo teh podatkov doseči pri viru oziroma pri organu, ki vodi to evidenco, potem pa v odvisnosti od uspešnosti z obnovo postopka doseči upoštevanje pravilnih podatkov tudi v postopku uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Za toženo stranko velja, da v kolikor podatkov iz uradne evidence FURS ni, ti zanjo ne obstajajo. CSD podatkov ni bil dolžan pridobivati po uradni dolžnosti. Če bi bili podatki ob odločanju upravnega organa znani, bi jih FURS v skladu z določbami ZUPJS po uradni dolžnosti posredoval v sistem ISCSD2. Upravni organ je ob odločanju le uporabil podatke iz sistema ISCSD2, zato je nepravilen zaključek sodišča, da je odločitev upravnega organa napačna. Tudi izdani Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti pravic iz javnih sredstev v 2. členu določa neto princip upoštevanja dohodka, ki je znan takrat, ko je izdana odločba o odmeri dohodnine, zaradi česar je določeno, da se pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev primarno uporabljajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine. Četudi bi organ prve stopnje izrecno zaprosil FURS za podatke, ne da bi se zanašal na podatke iz sistema, v katerega je FURS dolžan te podatke posredovati po uradni dolžnosti, bi ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 15. člena ZUPJS. Odprto je vprašanje, ali so že bili znani vsi relevantni podatki, ki jih je potrebno upoštevati v odločbi o odmeri dohodnine. Vprašanje je, zakaj sistem sploh obstaja, če mora CSD za vsak posamični primer preverjati podatke še enkrat neposredno pri FURS, kar je praktično nemogoče. 3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo opozarja, da so pritožbene navedbe o sistemu ISCSD2 pri FURS pritožbena novota in že iz navedenega razloga štejejo za prekludirane. Ne glede na to, pa je pritožbeno pravno naziranje napačno. Pravno relevantno je zgolj dejstvo, da so bili na dan izdaje prvostopne upravne odločbe z dne 26. 4. 2018 vsi podatki za oba družinska člana tožeče stranke v uradni evidenci FURS. Tožena stranka breme odgovornosti napačno prenaša na FURS, ki naj ne bi ažuriral podatkov v sistemu ISCSD2. Zaradi slednjega mora nositi posledice stranka v postopku, saj mora šele v okviru izrednega pravnega sredstva obnove postopka upati na ugodno rešitev obravnavane zadeve. Upravičenec pravic iz socialne varnosti ne sme nositi posledic morebitne neusklajenosti podatkov v sistemu ISCSD2. FURS je potrdil, da so bili na dan 26. 4. 2018 v uradni evidenci finančnega organa na voljo vsi dohodki zavezanca za preteklo leto 2017. Tožena stranka ni dosledna v razlogovanju, da zaposleni delavci pri upravnem organu niso usposobljeni za pravilno razbiranje dohodninskih podatkov, hkrati pa se zavzema za to, da naj bi bil upravni organ edini pristojen za povzemanje preteklih dohodkov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov. Pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa tudi pravilno uporabilo materialno pravo, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ni bilo.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve ... z dne 26. 4. 2019 in odločbo CSD št. ... z dne 26. 4. 2018, s katero je bilo odločeno o plačilu za program vrtca.

7. Pravno podlago za odločitev v zadevi predstavlja Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami). Sodišče je relevantno pravno podlago podrobno opredelilo v 8. točki obrazložitve in je pritožbeno sodišče sodišče ne bo ponovno povzemalo.

8. V predmetnem sporu je med strankama ostalo sporno, ali so bili pravilno upoštevani podatki o dohodkih partnerja tožeče stranke iz leta 2016 (predpreteklo leto), namesto dohodkov iz leta 2017, ker podatki iz odločbe o odmeri dohodnine iz preteklega leta (2017) še niso bili na voljo v sistemu ISCSD2.1

9. Sodišče je v 9. točki obrazložitve sodbe pravilno izpostavilo, da je sodna praksa že večkrat zavzela stališče, da je potrebno drugi odstavek 15. člena ZUPJS razlagati in uporabljati tako, da se primarno uporabijo podatki o dohodku iz preteklega leta, ne glede na to, ali je podatek razviden iz izdane odločbe o dohodnini ali iz potrdila o dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci davčnega organa. Bistveno je, da so zavezanci podatke o dohodku za preteklo leto dolžni davčnemu organu posredovati do konca januarja tekočega leta in da so najpozneje na ta dan v uradni evidenci davčnega organa na razpolago vsi dohodki zavezanca iz preteklega leta (četrti odstavek 337. člena Zakona o davčnem postopku ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 13/11).

10. Sodišče je svojo odločitev pravilno oprlo na ugotovitev FURS v dopisu z dne 10. 6. 2020 (list. št. 28), ki potrjuje, da so bili na dan izdaje odločbe prve stopnje 26. 4. 2018 v uradni evidenci finančnega organa na voljo vsi dohodki zavezanca B.B. in C.C. za preteklo leto (2017).2 Pravilna je odločitev, da so se vsi podatki, potrebni za odmero dohodnine, nahajali v uradni evidenci3 FURS, kar onemogoča upoštevanje dohodkov tožničinega partnerja za predpreteklo leto 2016. 11. Sodišče ne more slediti zatrjevanju tožene stranke, da so zanjo relevantni le podatki, ki so v sistemu ISCSD2, ki jih lahko upravni organ avtomatično zajame, saj CSD ne more za vsak posamični primer preverjati obstoj podatkov pri FURS. Po oceni pritožbenega sodišča mora sklicevanje na tak "praktični" razlog ostati za pritožbeno razsojo neuspešen. Pritožbeno sodišče sicer lahko sledi zatrjevanju tožene stranke, da je organizacija zajemanja podatkov in posledično izdajanja odločb prilagojena načinu, da upravni organ to kar se da najlažje in najhitreje stori. Ne more pa soglašati, da je temu podrejen tudi cilj ugotovitvenega postopka, posledica katerega je odločitev o uveljavljeni pravici. Tožeča stranka je namreč že v pritožbi v upravnem postopku konkretizirano navajala, da so bili dohodki tožničinega partnerja iz predpreteklega leta,4 že upoštevani v predhodnem obdobju pri uveljavitvi pravic iz javnih sredstev. Ratio legis predpisa, ki ureja sporno področje je, da priznane pravice iz javnih sredstev predstavljajo realen odraz materialnega položaja upravičenca v tem obdobju. Podatki za preteklo leto, ki tvorijo podlago za priznanje uveljavljanih pravic iz javnih sredstev, bolj objektivno izkazujejo dejanski materialni položaj upravičenca za relevantno obdobje od vložitve vloge. Zakonsko določilo, po katerem se pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev primarno uporabljajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine, je potrebno razumeti tako kot to pravilno razloguje sodišče v 9. točki obrazložitve sodbe.

12. Ni odveč ugotovitev, da je tožena stranka nesupešno skušala že v pritožbeni zadevi VDSS sodba Psp 487/2016 z dne 19. 1. 2017 z identičnimi argumenti, doseči spremembo ustaljene prakse, glede uporabe 15. člena ZUPJS pri ugotavljanju materialnega stanja družine oziroma posameznika. Sedanje ponovno izpostavljanje istih pritožbenih razlogov, ob nespremenjeni zakonodaji, tako ne more biti uspešno.

13. Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ali zadošča dejstvo, da FURS razpolaga z relevantnimi podatki, opredeljenimi v ZUPJS, ali pa morajo ti podatki biti posredovani v sistem ISCSD2. 2 Informativni izračun za leto 2017 je bil obema izdan 31. 5. 2018, torej še pred izdajo dokončne odločbe tožene stranke. 3 Za uradno evidenco se šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil (določilo 3. odstavka 179 člena ZUP določa, da imajo potrdila o dejstvih, ki se vodijo v uradni evidenci naravo javne listine). Po ZUP so uradne osebe, ki vodijo upravne postopke dolžne preskrbeti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje, saj se domneva, da so s temi podatki seznanjene. 4 Še posebej enkratno izplačilo denarnih sredstev v višini 6.586,89 EUR, kar predstavlja v letu 2016 izplačana denarna sredstev Kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada s strani Modre zavarovalnice.