Jedro

Nameravani poseg je v nasprotju z varstvenim režimom določenim v Uredbi o posebnih varstvenih ukrepih (območjih Nature 2000) in Operativnim programom upravljanja območij Natura 2000, z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in Nacionalnim programom varstva okolja ter relevantnimi strokovnimi študijami in programi ter zato nesprejemljiv. Na podlagi te ugotovitve je upravni organ utemeljeno zavrnil izdajo naravovarstvenega soglasja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, je z izpodbijano odločbo št. 35620-2900/2010-14 z dne 22. 12. 2010 odločila, da se izdaja naravovarstvenega soglasja stranki A.A. s.p. iz …, za gradnjo rekreacijsko turističnega centra „B.“, na parc. št. 1068 k.o. …, Občina Vitanje, zavrne (1. točka izreka) in v 2. točki izreka, da v tem postopku stroški niso nastali. Odločitev je prvostopenjski upravni organ pojasnil z ugotovitvijo, da je leži nameravani poseg na območju, ki izpolnjuje pogoje za posebna območja varstva SPA dodatki Pohorje (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07 in 43/08), ekološko pomembnem območju Pohorje ID 41200 (Uredba o ekološko pomembnih območjih, Uradni list RS, št. 48/04) in v območju neposrednega vpliva na območje Natura 2000 SCI Pohorja SI 3000270 (Uredba o posebnih varstvenih območjih-območjih Natura 2000) in območju Natura 2000 SPA Pohorje (SI 5000006), ki določen v Uredbo o posebnih varstvenih območjih. V postopku je bilo pridobljeno mnenje Zavoda RS za varstvo narave, št. 1-II-434/3-0-10/TA z dne 4. 11. 2010, s katerim je bila izvedena presoja sprejemljivosti nameravanega posega, kot to zahteva določba 105.a člena Zakona o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON). Zavod, ki je opravljal navedeno presojo, je v mnenju ocenil, da bo imel poseg bistven vpliv na varstvene cilje območja in sicer na kvalifikacijske vrste divji petelin, ruševec, triprsti detelj in mali skovik (velikostni razred D). Vpliv na kvalifikacije vrste gozdni jereb, črna žolna in koconogi čuk, pa je Zavod, ob izvedbi omilitvenih ukrepov, ocenil kot nebistven. Na območju SCI Pohorje, pa Zavod ocenjuje vpliv na vrsti hribski urh in veliki pupek, ki se prednostno varujeta, ob izvedbi omilitvenih ukrepov, kot nebistven. Z navedenim mnenjem je bil seznanjen pooblaščenec stranke, ki je bil pozvan, da se v 30 dneh od vročitve poziva opredeli do navedb v mnenju Zavoda. Na izrecno zahtevo stranke z dne 19. 11. 2010, je organ istega dne mnenje Zavoda poslal v izjasnitev tudi stranki in določil rok za izjasnitev 14 dni od prejema dopisa. Stranka do tega datuma ni posredovala dodatne izjasnitve in je tako naslovni organ upošteval izjasnitev, ki jo je poslal pooblaščenec z dopisom z dne 26. 11. 2010. Prvostopenjski upravni organ je na podlagi mnenja Zavoda z dne 4. 11. 2010, Uredbe o posebnih varstvenih ukrepih in Operativnega programa upravljanja območij Natura 2000, Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in Nacionalnega programa varstva okolja ter relevantnih strokovnih študij in programov ocenil, da je nameravani poseg v nasprotju z varstvenimi cilji, režimi in ukrepi za ohranjanje kvalifikacijskih in zavarovanih vrst ter njihovih habitatov. S predvidenim posegom in kasnejšo dejavnostjo, bi bilo grobo poseženo v življenjski prostor vrst, katerih habitate se po Uredbi varuje. Glede na vsebino mnenja Zavoda in ob upoštevanju določbe devetega odstavka 105.a člena ZON, je bilo treba vlogo stranke za izdajo naravovarstvenega soglasja zavrniti.

Tožnik v odločitvi tožene stranke oporeka. Navaja, da je bila odločitev preuranjena, saj bi se ptice, v kolikor so res tako občutljive, s tega območja odselile že zaradi bližine RTC C. Prav tako bi bilo mogoče, v kolikor bi se ptice na obravnavanem področju še vedno nahajale, z umetnimi gnezdišči ptice preseliti v okolje, kjer bi se dobro počutile. Tožnik je v dokaz svojim trditvam pridobil mnenje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor, ki je na njegovo pobudo izdalo informacijo o stanju redkih in ogroženih vrst ptic na parceli št. 1068 k.o. …. To mnenje je tožnik, kot dopolnitev pritožbe, poslal toženi stranki 13. 1. 2011. Mnenje naj bi izkazovalo, da ptic na tem območju ni. Drugostopenjski organ se ni opredelil do pritožbene navedbe, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Tožnik je na podlagi tako pridobljenih dokazov in poznavanja dejanskega stanja živali na njegovi parceli prepričan, da je zavrnitev izdaje naravovarstvenega soglasja, zaradi varovanja navedenih vrst ptic, nepotrebna in odločitev tožene stranke nezakonita. Iz navedenega razloga predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v postopek ponovnega odločanja. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem navaja, da vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov razvidnih iz njene obrazložitve. Predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih in izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev, zato sodišče v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: V obravnavani zadevi ni sporno, da nameravani objekt pomeni poseg v naravo, za katerega je treba izvesti presojo sprejemljivosti. Odločitev o tem, ali bo upravni organ izdal soglasje, je odvisna od mnenja zavoda, ki je sestavni del postopka presoje sprejemljivosti po drugem odstavku 105.a člena ZON. Sestavni del tega mnenja je ocena o vplivih oziroma posledicah nameravane gradnje objekta na varstvene cilje območij iz prvega odstavka 101. člena ZON in navedba morebitnih omilitvenih ukrepov za izvedbo posega (tretji odstavek 105.a člena ZON). Pri izdelavi ocene o vplivih gradnje objekta iz tretjega odstavka 105.a člena ZON se smiselno upoštevajo določbe Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (v nadaljevanju Pravilnik), izdanega na podlagi petega odstavka 33.a člena ZON.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ prve stopnje, v skladu z navedenimi določili ZON, Pravilnika in na podlagi mnenja Zavoda ugotovil, da je nameravani poseg v nasprotju z varstvenim režimom določenim v Uredbi o posebnih varstvenih ukrepih (območjih Nature 2000) in Operativnim programom upravljanja območij Natura 2000, Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in Nacionalnim programom varstva okolja ter relevantnih strokovnih študij in programov in zato nesprejemljiv. Na podlagi te ugotovitve je zato tudi po presoji sodišča utemeljeno zavrnil izdajo naravovarstvenega soglasja.

Po oceni sodišča je zmotno stališče tožnika, ki meni, da bi bilo treba v zadevi upoštevati mnenje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor, saj ne gre za organizacijo, pristojno za ohranjanje narave, kot jo določa drugi odstavek 105a. člena ZON. Prav tako v zadevi ni mogoče upoštevati tožnikovega ugovora, da na tem območju ni zavarovanih ptic, niti ugovora, ki se nanaša na zaščito ptic s prenosom gnezdišč na druga, varnejša območja. Iz navedenega razloga po presoji sodišča tožnikov tožbeni ugovor nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni utemeljen. Prav tako iz podatkov v spisih in obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo tožniku omogočeno sodelovanje v postopku pred izdajo odločbe, in mu dana možnost, da se o pravno pomembnih dejstvih izhajajočih iz mnenja pristojnega zavoda izjasni. Glede na navedene ugotovitve sodišča, je bilo treba tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrniti.

K 2. točki izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.