Jedro

S stališča sosporniškega intervenienta je sklep, s katerim mu je bila intervencija zavrnjena, po svoji naravi in učinkih enak kot sklep o zavrženju tožbe. Takšen sklep predstavlja sklep, s katerim je bil v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP postopek pravnomočno končan in zoper katerega je revizija dopustna.

Izrek

1. Reviziji se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni, tako da se pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje ugodi in se ta spremeni tako, da se glasi: Revizija zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 368/2002 z dne 28.5.2002 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII Pg 141/98 z dne 15.3.2002 je dovoljena.

2. Odločitev o stroških tega revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom opr. št. VIII Pg 141/98 z dne 15.3.2002 zavrnilo revidentovo intervencijo na strani tožeče stranke. Pritožbo zoper ta sklep je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo s sklepom opr. št. I Cpg 368/2002 z dne 28.5.2002 (v nadaljevanju se ta sklepa imenujeta tudi sklepa o zavrnitvi intervencije).

Pravnomočno odločitev o zavrnitvi intervencije je revident izpodbijal z revizijo. To revizijo je Okrožno sodišče v Ljubljani zavrglo s sklepom opr. št. VIII Pg 141/98-22 z dne 19.8.2002, pritožbo zoper ta sklep pa je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo s sklepom opr. št. I Cpg 953/2002 z dne 3.10.2002 (v nadaljevanju se ta sklepa imenujeta tudi sklepa o zavrženju revizije, drugostopenjski sklep pa tudi: izpodbijani sklep).

Zoper drugostopenjski sklep o zavrženju revizije je intervenient vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP pred sodiščem druge stopnje. Revizija zoper takšen sklep je dovoljena na podlagi določbe tretjega odstavka 384. člena ZPP. Revident predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma ga spremeni tako, da mu bo dovolilo revizijo zoper drugostopenjski sklep o zavrnitvi intervencije.

Revizija je utemeljena.

V tej reviziji je moralo sodišče presojati, ali je drugostopenjsko sodišče ob potrditvi prvostopenjskega sklepa o zavrženju revizije pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 384. člena ZPP, ko je štelo, da s pravnomočnim sklepom o zavrnitvi intrervencije (za revidenta) postopek ni bil pravnomočno končan.

Drugostopenjsko sodišče utemeljuje svojo odločitev med drugim s tem, da revident ni stranka postopka, zaradi česar naj bi tudi ne prihajala v poštev uporaba določbe prvega odstavka 384. člena ZPP. Pri tem drugostopenjsko sodišče očitno gradi na predpostavki, da se revident poteguje za položaj navadnega intervenienta, torej pomočnika tožeče stranke, ki se ji želi pridružiti. Revizijsko sodišče pritrjuje stališču, da stranski intervenient v postopku, v katerem se želi pridružiti eni stranki zato, da bi dosegel intervencijski učinek, res nima in ne more pridobiti položaja stranke. Odločitev v pravdni zadevi se v subjektivnem pogledu ne bo nanašala neposredno nanj. Intervencijski učinek zanj sicer predstavlja določeno pravno korist, vendar se pravnomočnost sodbe iz glavne pravde nanj ne razteza (tako npr. Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ, str. 319). Glede na to pravnomočnega sklepa, s katerim je v primeru navadne intervencije razrešen tkim. intervencijski spor (primerjaj : Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ, str. 318), res ni mogoče šteti za sklep, s katerim je bil postopek - za intervenienta - pravnomočno končan.

Vendar pa se pravobranilec ob izjavi o vstopu v pravdo na strani tožeče stranke ni skliceval na domnevni pravni interes, ki bi se kazal v intervencijskem učinku. Če bo tožnik v pravdi izgubil, to ne bo kvarno vplivalo na pravobranilčevo pravno razmerje do tožnika. Pač pa bo kvarno vplivalo na javni interes, ki ga v tem postopku neposredno ščiti pravobranilec. Pri priglasitvi svoje intervencije na strani tožeče stranke se je revident sicer skliceval na določbo 199. člena ZPP, pravico, da se udeležuje postopka, pa je opiral na določbe 50. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, s spremembami - ZLPP), na 63. člen Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98 s spremembami - ZZLPPO) in na določbe ZDruP, ki mu domnevno dajejo status stranke v tem pravdnem postopku. Pri odločanju o takšnem njegovem predlogu torej ni šlo za odločanje o položaju navadnega stranskega intervenienta, ki že pojmovno ne more biti položaj stranke. S sklicevanjem na navedene zakonske podlage je Družbeni pravobranilec uveljavljal položaj sosporniškega intervenienta, saj bi se v smislu teh podlag sodna odločba v tej pravdni zadevi nanašala tudi neposredno nanj. Ne da bi se že opredeljevalo do vprašanja, ali je pravobranilčeva zahteva za takšno intervencijo v tej pravdi utemeljena, revizijsko sodišče ugotavlja, da njegova izjava o vstopu v pravdo temelji na podlagah, ki tvorijo dejanski stan za sosporniško intervencijo po prvem odstavku 202. člena ZPP.

Za pravnomočen sklep, s katerim je bila revidentu zavrnjena sosporniška intervencija, pa utemeljitev, da z njim postopek zanj ni bil pravnomočno končan, ne more veljati. S stališča pravnega položaja takšnega intervenienta je sklep o zavrnitvi intervencije po svoji naravi in učinkih enak kot sklep o zavrženju tožbe. Takšen sklep pa predstavlja sklep, s katerim je bil v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP postopek pravnomočno končan, in zoper katerega je revizija dopustna (tako o sklepu, s katerim je bila tožba zavržena, to sodišče npr. v zadevah VIII Ips 178/2000, II Ips 670/2001, II Ips 106/2002 in številnih drugih).

Sodišče druge stopnje je torej zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da s pravnomočno zavrnitvijo revidentovega predloga za sosporniško intervencijo postopek (zanj) ni bil pravnomočno končan. Zato je revizijsko sodišče na podlagi četrtega odstavka 384. člena ZPP ugodilo reviziji in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugotovilo, da je revizija zoper drugostopenjski sklep o zavrnitvi intervencije dovoljena. O tej reviziji bo revizijsko sodišče odločalo potem, ko bo prvostopenjsko sodišče opravilo dejanja po prvem odstavku 375. člena ZPP.

Odločitev o revizijskih stroških temelji na smiselni uporabi določbe tretjega odstavka 165. člena ZPP.