Jedro

Okoliščine primera dajejo podlago za prisojo denarne odškodnine za smrt matere.

Stranka, ki se sklicuje na sodno prakso, mora to ne le določno (konkretno) opredeliti, ampak (kar je najmanj enako pomembno) natančno pojasniti, zakaj naj bi bili primeri, na katere se sklicuje, (kar se tiče pravno-relevantnih dejstev) v bistvenem podobni z obravnavanim.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 11.11.2014: - toženki naložilo, da tožniku v 15 dneh od prejema sodbe plača 508,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 26.9.2013 dalje do plačila (I. točka izreka), - zavrnilo, kar je tožnik zahteval več (II. točka izreka), - toženki naložilo, da tožniku v 15 dneh od prejema sodbe plača pravdne stroške v višini 127,70 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku (glede nepremoženjske škode) v celoti ugodi, podrejeno pa da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Ne strinja se z odmero višine odškodnine, ki naj bi bila glede na utrpele duševne bolečine bistveno prenizka. Poudarja, kaj je glede svoje prizadetosti zaradi materine smrt izpovedal ob zaslišanju. Navaja, kako je bil navezan na mamo, kako vse mu je ta pomagala in kako se je njena smrt pri njem odrazila (in sicer tudi v obliki bolezni). Sodišča naj bi v bližnji preteklosti za tovrstne škode prisojala bistveno višjo odškodnino (v višini 12 – 15 povprečnih mesečnih plač). Sklicuje se na sodno prakso, ki jo je toženka priložila odgovoru na tožbo (v zvezi s katero poudarja, da so se življenjski stroški od leta 2006 pa do leta 2014 bistveno zvišali), in na judikate Vrhovnega sodišča RS ter Višjih sodišč, ki jih prilaga pritožbi in iz katerih naj bi izhajalo, da se za duševne bolečine zaradi smrti staršev prisoja bistveno višja odškodnina, kot mu jo je prisodilo sodišče prve stopnje. Izpostavlja tudi, da so na območju Okrožnega sodišča v Murski Soboti vezi med starši in otroci zelo čustvene in jih medsebojna smrt zelo prizadene (v nadaljevanju razlaga, zakaj naj bi bilo temu tako).

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je upoštevajoč tožnikove navedbe oziroma njegovo izpovedbo natančno izpostavilo(1) vse okoliščine, ki so bile relevantne za prisojo odškodnine v konkretnem primeru. Na njihovi podlagi oziroma njihovega ovrednotenja pa je ob pravilni uporabi materialnega prava (prvi odstavek 180. člena OZ)(2) prisodilo primerno (pravično) odškodnino.(3) V tej zvezi je ugotovilo tudi, da je med tožnikom in pokojno mamo obstajala čustvena navezanost, hkrati pa (natančno) opisalo, kako se je ta odražala navzven. Zgolj s pritožbenim ponavljanjem teh okoliščin(4) ne uspe tožnik vzbuditi nobenega dvoma ne v pravilnost posameznih zaključkov sodišča prve stopnje ne izpodbijane odločbe kot take. Enako velja glede njegovega navajanja, da naj bi zaradi stresa, ki ga je utrpel zaradi mamine smrti, tudi zbolel (že sodišče prve stopnje je namreč poudarilo, da ni v tem oziru predlagal nobenega dokaza). Na drugi strani pa ni bilo moč spregledati okoliščin,(5) da naj bi se tožnik od doma odselil že pred 28 leti in da živi (na drugem naslovu, ki je oddaljen približno 2 km od doma pokojne matere) v življenjski skupnosti z izvenzakonsko partnerico ter 27-letnim sinom. Skratka, da si je že pred mnogimi leti ustvaril lastno družino in življenje.

6. Tožnik ne prepriča niti z zatrjevanjem, da mu gre glede na obstoječo sodno prakso oziroma odločitve, ki naj bi bile sprejete v podobnih primerih, višja odškodnina. Stranka, ki se sklicuje na sodno prakso, mora to ne le določno (konkretno) opredeliti, ampak (kar je najmanj enako pomembno) natančno pojasniti, zakaj naj bi bili primeri, na katere se sklicuje, (kar se tiče pravno-relevantnih dejstev) v bistvenem podobni z obravnavanim. Tožnik tem zahtevam nikakor ne zadosti. Tako se v pritožbi povsem nekonkretizirano (pavšalno) sklicuje na eni strani na judikate, ki jih je predložila toženka,(6) kot tudi tiste, ki jih je pritožbi priložil sam.(7)

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP)(8). Zaradi neuspeha s pritožbo tožnik sam trpi stroške nastale z njeno vložitvijo (1. odstavek 165. člena v zvezi z 1. odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Glej predvsem 8. in 9. točko obrazložitve izpodbijane sodbe

(2) Obligacijski zakonik,Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami (v nadaljevanju OZ)

(3) Ki je v okvirih obstoječe primerljive sodne prakse.

(4) Pritožbeno navajanje (pojasnjevanje), da naj bi bile na območju Okrožnega sodišča v Murski Soboti vezi med starši in otroci zelo čustvene in da jih medsebojna smrt zelo prizadene, je ne le novo in že zato nedopustno (prvi odstavek 337. člena ZPP), ampak tudi sicer neprepričljivo. Za stališče, da naj bi bila prizadetost otrok ob smrti staršev v krajih, kjer živi tožnik, večja kot drugod po Sloveniji, ni videti prepričljivih razlogov.

(5) Kot jih v 6. točki obrazložitve ugotavlja sodišče prve stopnje.

(6) In ki jih določno niti ne opredeli.

(7) Iz sodbe Okrajnega sodišča v Murski Soboti I P 376/2011 z dne 9.3.3012 (priloga A9), ki jo je priložil in na katero se sklicuje v pritožbi, je razvidno, da je živel oškodovanec v skupnem gospodinjstvu s pokojno materjo (ta naj bi zanj pred nezgodo tudi skrbela - mu kuhala ter prala) in da ni bil poročen, kar pomeni, da primer še zdaleč ni (popolnoma) primerljiv s konkretnim. Sklicevanje na sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 142/2015 pa ni bilo le prepozno (in sicer po poteku pritožbenega roka), ampak tudi sicer iz le-te (vse) okoliščine (ugotovitve sodišča prve stopnje), ki so vplivale na višino odmerjene odškodnine, niso razvidne (posledično pa tudi ne, ali gre v celoti za primerljivo zadevo).

(8) Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.