Jedro

Z vidika pravilnosti uporabe določila 24. člena ZBPP je nepomembno, ali so sodišča reševala zadeve vsebinsko ali zgolj procesno.

Če odvetnik svojega dela ni opravil po ustreznih profesionalnih standardih, to v ničemer ne poveča možnosti tožnika, da bi uspel z odškodninsko tožbo zoper sodišče oziroma državo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 9. 11. 2007 za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi s pravdnima postopkoma, ki se vodita pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pod opr. št. P 149/2004 in P 199/2004, zavrne. V obrazložitvi izpodbijanega akta tožena stranka pravi, da je v zadevi, ki se je pred Okrajnim sodiščem v Domžalah vodila pod opr. št. P 149/2004, zoper toženi stranki UE Domžale in A. d.d., prosilec vložil tožbo dne 10. 5. 2004, dne 14. 8. 2007 pa je bilo o zadevi pravnomočno odločeno. V zadevi, ki se je pred Okrajnim sodiščem v Domžalah vodila pod opr. št. P 199/2004, zoper toženo stranko A. d.d., je prosilec vložil tožbo dne 29. 6. 2004, dne 22. 8. 2007 pa je bilo o zadevi pravnomočno odločeno. V obeh postopkih je prosilca zastopala pooblaščenka odvetnica B.B. Po navedbah prosilca so zadeve zaključene tudi na Vrhovnem in Ustavnem sodišču RS. Prosilec sedaj želi zoper Republiko Slovenijo vložiti tožbo zaradi plačila odškodnine, ker s takšnim ravnanjem sodišč ni zadovoljen. Materialnopravno podlago za odločanje v prosilčevi pravdni zadevi predstavljajo določila 131. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) o odškodninski odgovornosti. Iz splošnih pravil odškodninskega prava izhaja, da morajo biti za subjektivno odškodninsko odgovornost (odgovornost po načelu krivde – 1. odstavek 131. člena OZ) tožene stranke kumulativno podani naslednji elementi civilnega delikta: nedopustno škodno ravnanje tožene stranke; nastala škoda; vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem ter nastalo škodo in odgovornost povzročitelja škode. Vse zgoraj naštete elemente mora dokazati oškodovanec (tožnik), razen odgovornosti, ki se je mora skladno z načelom o obrnjenem dokaznem bremenu razbremeniti povzročitelj škode (toženec). Iz podatkov v spisu je razvidno, da je v predmetnih pravnih postopkih prosilec izkoristil vsa pravna sredstva vse do ustavne pritožbe, vendar to ni pripeljalo do sodne odločbe, s katero bi bil zadovoljen. Zgolj prosilčevo nezadovoljstvo z rezultatom sodnih postopkov pa ne predstavlja temelja za odškodninsko odgovornost Republike Slovenije, saj ni podan niti en element civilnega delikta. Glede na takšno dejansko stanje, kot ga je prosilec opisal, ob odsotnosti sleherne predpostavke odškodninske odgovornosti ni verjetno pričakovati, da bi v eventualni pravdi prosilec uspel dokazati odškodninsko odgovornost Republike Slovenije. Sodišče ocenjuje, da je nemogoče, da bi prosilec uspel s takšnim tožbenim zahtevkom, zato takšnega postopka ni razumno sprožiti. Glede na navedeno in v skladu z zakonskimi določili pristojni organ za BPP ugotavlja, da ni izpolnjen eden izmed zakonskih pogojev iz 24. člena ZBPP, ki mora biti izpolnjen poleg pogoja finančnega in premoženjskega stanja prosilca in sicer, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Sodišče prosilcu še pojasnjuje, da v primeru, če ni bil zadovoljen s časovnim potekom reševanja določenega postopka, je imel na voljo pravna sredstva po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO) in sicer so po 3. členu tega zakona na voljo nadzorstvena pritožba, rokovni predlog in zahteva za pravično zadoščenje.

Tožnik je sprožil upravni spor, ker se z izpodbijano odločbo ne strinja. Ker ni prava vešča oseba, prosi Upravno sodišče, da mu dodeli brezplačno pravno pomoč, da se upravni spor pravilno pravno popravi. Z pomočjo pravne pomoči bo navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v pritožbi in tako dokazal sodišču, da so njihove navedbe netočne, lažne. Zadevi opr. št. P 149/2004 in opr. št. 199/2004 nista nikoli bili vsebinsko reševane. Sodišče je zadeve zaključilo, ker niso bile pravno popravljene s strani odvetnikov, katere je dodelilo Okrožno sodišče v Ljubljani BPP – C.C. ter Č.Č. Kasnejše odločbe so se nanašale na pritožbo zoper tako ravnanje sodišča, vendar ni bilo omogočeno pravilno pravno sestaviti pritožbo, ker kljub pravilno vloženim prošnjam za dodelitev odvetnika, le-ta ni bil nikoli dodeljen. Tako je sodišče vse pritožbe pravnomočno, vendar nezakonito zaključilo. Odvetnica C.C., ki ga je v zadevi zastopala nazadnje, je v celoti zamešala zadeve z drugim sodnim postopkom in je lahko sodišče zadeve pravnomočno zaključilo, tako da je zaradi njenega ravnanja sprožena tožba zoper njo. Dokler zadev sodišče ne bo reševalo vsebinsko ali mu ne bo dodeljena pravična odškodnina, ne more biti zadovoljen. Je prejemnik socialne podpore, zato prosi sodišče za oprostitev vseh sodnih stroškov in tudi sodnih taks.

Tožba ni utemeljena.

Odločba Upravnega sodišča (Bpp 118/2010-4 z dne 19. 8. 2010) o zavrnitvi tožnikove prošnje za brezplačno pravno pomoč v tem upravnem sporu je postala pravnomočna dne 19. 10. 2010. Po določilu 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2007) sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi. Sodišče ugotavlja, da lahko v celoti sledi utemeljitvi izpodbijanega akta, zato v konkretni zadevi ne bo ponavljalo razlogov za presojo. Glede na tožbeni ugovor pa sodišče dodaja, da je z vidika pravilnosti uporabe določila 24. člena ZBPP nepomembno, ali so sodišča vsebinsko reševala zadeve, ali zgolj procesno, kot to pojasnjuje tožnik v tožbi. Če odvetniki svojega dela niso opravili po ustreznih profesionalnih standardih, pa s tem ni v ničemer povečana možnost tožnika, da bi uspel z odškodninsko tožbo zoper sodišča oziroma državo. Upoštevajoč, da tožba nima drugega ugovora, razen da se tožnik ne more sprijazniti z sodnimi postopki, utemeljitev izpodbijanega akta pa je celovita, dovolj natančna in razumna, tako da ji sodišče lahko sledi, je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1). Tožnik je že na podlagi Zakona o sodnih taksah oproščen plačila sodnih taks, zato sodišče ni posebej odločalo o prošnji za oprostitev plačila sodnih taks.