Jedro

Sodišče druge stopnje je pravilno odločilo, da bi morala tožena stranka, tudi če tega ni storila v postopku pred sodiščem prve stopnje, ob vložitvi pritožbe izkazati, da njena pooblaščenka izpolnjuje pogoje po tretjem odstavku 87. člena ZPP. Po šestem odstavku 98. člena ZPP mora namreč sodišče med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje. Ker tožena stranka tega ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje ni izkazala, prav tako pa tudi ne ob vložitvi pritožbe, je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP, ko je pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo z dne 17. 12. 2008 od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je tožena stranka dolžna plačati odškodnino za škodo, ki ji je nastala pri padcu pred vhodom v osnovno šolo, kjer je bila zaposlena. Sodišče prve stopnje je njenemu zahtevku delno ugodilo in je toženi stranki naložilo plačilo 6.226 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in plačilo pravdnih stroškov, v presežnem delu do zahtevanih 16.000 EUR pa je tožbo zavrglo.

2. Zoper ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje je tožena stranka vložila pritožbo, sodišče druge stopnje pa je pritožbo zavrglo. Ugotovilo je, da pooblaščenka tožene stranke ob vložitvi pritožbe ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. 3. Zoper takšno odločitev tožena stranka vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v pooblastilu, ki ga je priložila odgovoru na tožbo, navedeno, da ima pooblaščenka opravljen pravniški državni izpit. Poudarja, da sodišče prve stopnje o tem dejstvu ni dvomilo in da zato sodišče druge stopnje ne bi smelo šteti, da je pritožba zaradi tega nedovoljena. Toženka poudarja, da je obveznost predložitve dokazil o kvalifikaciji pooblaščenca določena le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, saj je bila določba 91. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopolnjena z novelo ZPP-D. Poudarja, da podobnega določila za izkazovanje kvalificiranosti za zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje ZPP ne vsebuje. Navaja, da tudi ni bila opozorjena, da se v pritožbenem postopku 108. člen ZPP ne uporablja. Poudarja, da se določilo 108. člena ZPP nanaša na nepopolne, ne pa tudi nedovoljene vloge, zato ob zavrženju nedovoljenega pravnega sredstva ni podlage za uporabo določil 336. člena ZPP. Nedovoljeno pritožbo sodišče zavrže ne da bi opravilo presojo po 335. členu ZPP. Toženka reviziji tudi prilaga potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu za pooblaščenko, ki je vložila pritožbo.

4. Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Res je, da je v tretjem odstavku 87. člena ZPP za postopek pred Okrožnim, Višjim in Vrhovnim sodiščem določeno, da je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Res je tudi, da je sodišče prve stopnje opustilo dolžnost iz prvega odstavka 90. člena ZPP, po katerem bi moralo toženo stranko pozvati, naj izkaže, da njena pooblaščenka izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 87. člena ZPP. Vendar je sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da bi morala tožena stranka, tudi če tega ni storila v postopku pred sodiščem prve stopnje, ob vložitvi pritožbe izkazati, da njena pooblaščenka izpolnjuje pogoje po tretjem odstavku 87. člena ZPP. Po šestem odstavku 98. člena ZPP mora namreč sodišče med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje. Ker tožena stranka tega ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje ni izkazala, prav tako pa tudi ne ob vložitvi pritožbe, je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP, ko je pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.

7. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljana revizijska razloga nista podana, zato je neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

8. Odločitev, da tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP.